V Svei zavarovanje ne bo pokrilo vse škode

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je začela z ocenjevanjem škode, ki so jo gospodarstvu povzročile hude poplave minuli konec tedna. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dejal, da je bila jutranja ocena neposredne škode več kot 40 milijonov evrov, da pa bo ta številka verjetno še narasla. GZS namreč trenutno še zbira informacije in vsega še niso sešteli, je pojasnil Hribar Milič. Številni mali podjetniki in mali obrtniki so imeli povsem poplavljene obrate, je še dejal.

Ministrica za gospodarstvo obiskala Zagorje

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je danes obiskala Zagorje, kjer si je ogledala posledice poplav v podjetjih Eti, Svea in IGM.

Po pojasnilih predsednika uprave družbe Eti Elektroelement Tomaža Berginca so ministrico seznanili s posledicami poplav. Prostore, ki so bili poplavljeni, so že sanirali, tako da so proizvodnjo znova vzpostavili v ponedeljek.

Zaradi poplav je družba utrpela za 140.000 evrov neposredne škode, škoda zaradi izpada prihodkov pa je ocenjena na 500.000 evrov, je še povedal Berginc. Dodal je, da bo po pričakovanjih škodo krila zavarovalna polica.

Kot je pojasnil namestnik predsednika uprave Svea Tim Tomažin, je nedavna ujma v družbi pustila precejšnjo škodo, vendar pa ta v tem trenutku še ni ocenjena. Škoda bo po njegovih oceni velika, saj so poplave posledice pustile tudi na zalogah in strojni opremi, upoštevati pa je treba tudi izpad prihodka. Proizvodnjo kuhinj sicer zagotavljajo v Sveinih tovarnah v Litiji in Starem trgu pri Ložu.

Radićevi so ob obisku v Svei predstavili ukrepe, ki jih načrtujejo, ministrica pa jim je pojasnila, kako ustrezno izpolniti prošnje za določeno pomoč, je povedal Tomažin. "Računamo na pomoč," je poudaril in dodal, da zavarovanje ne bo pokrilo vse škode.

Pri odpravi posledic bodo izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev državnega proračuna

Na ministrstvu za okolje in prostor glede na ocene nastale škode zaradi poplav ocenjujejo, da bodo pri odpravi posledic izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev državnega proračuna. Do sredstev za obnovo so upravičeni tudi državljani – lastniki objektov, namenjenih bivanju ali izvajanju dejavnosti.

Postopki po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč bodo predvidoma stekli v štirih do petih mesecih oziroma po sprejetju sanacijskega programa, saj je treba za izdelavo tega programa, kot so pojasnili na ministrstvu, izdelati in potrditi končno oceno nastale škode.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč med drugim določa, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena škode na stvareh oziroma škoda v gospodarstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Na ministrstvu razlagajo, da v sklad za vode, ki se polni iz dajatev skladno z zakonom o vodah, letno steče nekaj manj kot 35 milijonov evrov. Vendar se od tega le 25 milijonov evrov nameni za vodni sklad, pri čemer gre 13 milijonov evrov za gradnjo akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na spodnji Savi, šest milijonov evrov za protipoplavne investicije, dva milijona evrov za vodooskrbo, ostalo pa inštitutu za vode ter za izdelavo državnih prostorskih načrtov in drugih strokovnih podlag.