Svetovalnica za migrante je na današnji novinarski konferenci ob problematiki izkoriščanja tujih delavcev v Sloveniji predstavila primer delavca iz Srbije, ki bo svojo pravico iskal prek sodišča. Po besedah Gorana Zrnića se kot svetovalnica soočajo z več takšnimi primeri, ta delavec pa je bil "dovolj pogumen, da je sploh sprožil postopek".
Kot je pojasnil Zrnić, se je na svetovalnico obrnilo več delavcev z madžarskim in bolgarskim potnim listom, ki so delali prek slovenskega podjetja bodisi v Sloveniji ali tujini, pri tem pa so jim bile kršene pravice. Po njegovih besedah gre za TM-TIM storitve, ki je registrirano kot podjetje za posredovanje začasne delovne sile.
Takšni delavci po njegovih besedah običajno sploh nimajo pogodbe in plačanih prispevkov. Plačo jim dajo na obroke, če kdo protestira, ga takoj pošljejo nazaj ali predajo drugemu delodajalcu, bivajo v neprimernih bivanjskih in higienskih razmerah.
Svetovalnica za migrante, na katero se delavci obračajo, je imela v štirih letih dela večkrat imela stike z veleposlaništvi držav, iz katerih prihajajo. Zgodbe o primerih kršenja pravic jim po Zrničevih navedbah pošiljajo tudi inšpektorat za delo, zavod za zaposlovanje in center za socialno delo, saj "se zdi, da določene institucije nimajo rešitve".
Danes predstavljeni primer je po njegovih besedah prvi primer delavca, ki je "bil dovolj pogumen, da je sploh sprožil postopek" in bo iskal pravico prek sodišča. Zrnič pričakuje, da jih bo sledilo še več, kakšen bo končni izplen, pa bo po njegovem mnenju odvisno od primera do primera.
In kako vse skupaj sploh deluje? Po Zrničevih pojasnilih agencija, ki deluje na območju Srbije in Makedonije, objavi v medijih razpis, s katerim vabi delavce, da se zaposlijo prek njih, da jim bodo našli delodajalce za atraktivna dela v tujini. Najboljši so po njegovih besedah delavci, ki imajo potni list držav članic EU - Madžarske in Bolgarije, ker ne potrebujejo delovnih dovoljenj in lahko takoj vstopijo na trg dela.
Zatem jih začasno nastanijo v Sloveniji, konkretno v prenočiščih Šiška, nato s kombijem napotijo naprej, denimo v Nemčijo ali Avstrijo, kjer ob minimalnih higienskih pogojih za bivanje delajo po deset ur dnevno, šest dni v tednu.
Kot poudarja Zrnič, bi jih v primeru, da jih za takšno delo angažira slovenski delodajalec kot podizvajalec podjetja v Nemčiji, ta moral prijaviti v sistem zdravstvenega zavarovanja in jim dati pogodbo. Težava pa je v tem, da se takšni delavci sploh nočejo izpostavljati, ker ne verjamejo, da je sploh mogoče karkoli spremeniti.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.