Krize nismo izkoristili za sanacijo žarišč, ki so nas v krizo pripeljala

Razmere v slovenskem gospodarstvu so se izboljšale, kratkoročni obeti so dobri tudi na trgu dela. Veselje kar hitro usahne, ko strokovnjaki razkrijejo, da se na žalost iz te izkušnje nismo dovolj naučili in tudi žarišč, ki so nas v prepad popeljala, nismo sanirali.

Razmere v slovenskem gospodarstvu so se izboljšale, kratkoročni obeti so dobri tudi na trgu dela, vendar pa v Sloveniji krize nismo izkoristili za sanacijo žarišč, je na današnjem Nabavnem vrhu ocenil direktor Umarja Boštjan Vasle. V primeru naslednje krize bo Slovenija zaradi tega lahko znova med najranljivejšimi članicami območja evra.

Vasle je ob predstavitvi ključnih poudarkov najnovejše napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudaril, da se je treba kljub dobrim gospodarskim rezultatom zavedati, da je slovenska gospodarska rast prenizka, če se želimo prebiti iz povprečja.

"Krize v Sloveniji nismo izkoristili za to, da bi sanirali tista žarišča, ki so nas v krizo pripeljala. Demografske spremembe ne bodo imele posledice le na trg dela, temveč predvsem na javne finance," je spomnil. Samo za ohranjanje pokojninskega sistema iz proračuna letno namenimo do 1,5 milijarde evrov.

Hitrejše gospodarsko okrevanje Slovenije po njegovih besedah zavirajo tudi javne finance. "Čeprav smo jih do neke mere konsolidirali, pa nismo odpravili največjih problemov, še vedno se ne pogovarjamo, kako bomo zmanjšali transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno," je dodal direktor Umarja. Slovenija bo po njegovem mnenju ob prihodnji krizi znova zelo ranljiva, hitro se lahko ponovi tudi scenarij, ko država ni več mogla zadolževati v domačem, evrskem okolju.

Nabavnike, ki so se danes zbrali v Ljubljani, je zanimala predvsem njegova napoved gibanja cen v prihodnje. Industrijske cene v Sloveniji tako kot v Evropi se počasi višajo, je ocenil Vasle. Tudi kar se tiče pričakovanj v različnih segmentih gospodarstva "so se krivulje začele obračati navzgor, vse več ljubi pričakuje obrat pri cenah".

Med domačimi dejavniki na cene vpliva predvsem gospodarski cikel v državi. Počasi iz negativnega dela prihajamo v pozitivno območje, ki kaže, da se bodo začeli pritiski na cene. Zaposlenost se bo še naprej zviševala, kar prav tako pomeni večje pritiske na plače, posledično pa na cene. Tretji dejavnik je po njegovih besedah povezan s finančnim trgom in razmerami v bančnem sistemu. Obrestne mere se v Sloveniji znižujejo, kar bo posledično povečalo pritiske na cene.

20 evrov

(Foto: Thinkstock)

Slabo učenje na napakah je izpostavil tudi ekonomist Mojmir Mrak. Finančna industrija po njegovih besedah prehaja v bistvene spremembe, ne ve pa, če gredo te v pravo smer. "Še vedno se namreč ukvarjamo z zdravjem bank," je dejal Mrak, ki meni, da nekatere države iz območja evra, ne pa tudi Slovenija, naukov krize niso vzele dovolj resno.

Med težavami in izzivi gospodarstva je tudi Mrak izpostavil staranje prebivalstva, vendar ne le v Sloveniji, temveč tudi na globalni ravni.

Kitajska bo imela čez kakšno desetletje velike težave z delovno silo, je izpostavil Mrak. Kaj pa pri nas?

 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 113
 
enakostzavse 07.10.2016 11:53:52
Smrad, kateri je kriv za plenjenje po državi, smo nagnali, samo še na Dob se mora vrnit , pa bo pravici zadoščeno.
Jimi1 07.10.2016 13:29:47
Problem je v temu, da je potrebno Janeza, Milana,Igorja in ostale tiče spraviti za mrežo, ker prej ne bo miru ne blagostanja v deželi tej....
Več komentarjev