Poslanec SD Janko Veber je povedal, da je danes naznanil sum zlorabe položaja proti neznanim osebam v upravi in nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke (NLB) pri prireditvi razpisa za prodajo 800 milijonov evrov slabih terjatev ter podal prijavo proti sostorilcem ovadenih iz zasebnih družb, ki se potegujejo za nakup terjatev.
Kot je povedal, je ovadbo podal na policijo, računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije. V dodatni pisni izjavi je nato pojasnil, da želi raziskavo tega primera, saj na podlagi informacij sumi, da se prodaja vrši z namenom, da neznani storilci pridobijo protipravno premoženjsko korist in da prikrijejo pretekla kriminalna dejanja.
Po njegovih navedbah naj bi odgovorni v NLB prodajane terjatve namenoma vrednotili prenizko, naj jih ne bi ustrezno razvrstili glede na stopnjo verjetnosti njihovega poplačila, v postopku naj bi favorizirali vnaprej izbrane kupce, pri čemer obstaja sum, da bodo kupnino lahko poravnali šele z ugodnimi plačilnimi pogoji, ki jim jih bo dala banka, s čimer bodo vse tveganje posla zvalili nanjo.
"Čas je, da politika prevzame svoj del odgovornosti za upravljanje z državnim premoženjem," je poudaril ter izpostavil, da tudi kot poslanec stranke, ki je del vladajoče koalicije, nima nobenega vpliva na dogajanje v našem državnem gospodarstvu. "Zato bom v prihodnjih mesecih javnost in organe pregona opozarjal na kriminalno delovanje v našem gospodarstvu ter zahteval njihovo ukrepanje," je napovedal.
Spomnil je na njegova opozorila ob sicer neuspeli prodaji Telekoma: "Ko sem kot minister za obrambo opozarjal na nepravilnosti v postopku privatizacije Telekoma, me je predsednik vlade Miro Cerar odstavil. Vendar sem s takratnim delovanjem očitno pridobil zaupanje nekaterih, ki mi odtlej posredujejo informacije in izražajo zaskrbljenost zaradi uničevanja naših državnih podjetij."
NLB je v začetku lanskega oktobra napovedala začetek iskanja vlagateljev za nakup portfelja problematičnih terjatev. Vrednost portfelja je približno 800 milijonov evrov, v njem pa so razpršene problematične terjatve NLB in nekaterih drugih družb v njeni skupini. Banki pomaga kupce iskati svetovalna družba PwC Management Consultants.
Časnik Dnevnik je konec aprila poročal, da sta se v finale uvrstila dva interesenta, KF Finance in B2 Kapital, ki sodi v okvir norveškega B2 holdinga s podružnicami po Balkanu in tudi v Sloveniji. Po takratnih informacijah časnika naj bi posel dobile KF Finance, in sicer naj bi terjatve odkupile z okoli 80-odstotnim popustom, torej bi za paket odštele okoli 160 milijonov evrov.
Veber v zadnjem času na vseh sejah delovnih teles DZ opozarja na po njegovem netransparentne postopke, ki so se v bančnem sistemu odvili doslej, pa tudi na tekoče. Kritičen je do načina prodaje slabih terjatev NLB, ki po njegovih besedah ni le pregledna, temveč se vrši z velikimi diskonti. Medtem pa so nekateri primeri dosedanjih prodaj podjetij pokazali, da jih država oz. pod njenim okriljem DUTB ali SDH proda z velikim diskontom, novi kupec pa jih proda naprej z dobičkom.
NLB se je za prodajo terjatev odločila, še preden je bilo uradno znano, da država, ki jo je k temu spodbujala zlasti Banka Slovenije po indicih malega gospodarstva, ne bo oblikovala pogojev za vzpostavitev platforme za trgovanje s slabimi krediti predvsem malih in srednjih podjetij oz. za ustanovitev t.i. male slabe banke v zasebni lasti.
Banka Slovenije slabe terjatve bank, ki jih imajo v svojih portfeljih, opredeljuje kot ključni zaviralni dejavnik večje kreditne rasti in hitrejšega gospodarskega okrevanja ter poudarja nujnost bolj aktivne vloge bank ter sistemske vloge s strani države.
Navajanje, da se v bankah s tem ne ukvarjajo aktivno, je po mnenju v.d. prvega moža NLB Blaža Brodnjaka "neodgovorno in zavajajoče". Kot je med drugim dejal pred dvema tednoma, NLB išče kupca za 800 milijonov evrov problematičnih terjatev ter dodal, da "proces poteka skladno s pričakovanji in da bo zaključen v mesecu ali dveh".
V NLB z Vebrovo potezo, razen iz njegovih izjav in medijskega poročanja, niso seznanjeni in je zato ne morejo komentirati. So pa navedli, da na področju upravljanja slabih posojil zelo intenzivno izvajajo strategijo, v okviru katere so zastavljene ciljne vrednosti in ukrepi za zniževanje njihovega obsega. "Poleg organskega znižanja obsega slabih terjatev, s čimer se banka dnevno aktivno ukvarja, je za njihovo znižanje lahko učinkovita tudi t.i. paketna prodaja," so zapisali. Ob tem so zagotovili, da se ta odvija ob striktnem upoštevanju in predhodni temeljiti strokovni analizi vseh ekonomskih učinkov in scenarijev morebitne takšne odločitve.
Ravno prevelik obseg slabih terjatev v bilanci NLB je bil po besedah vodstva SDH tudi glavni vzrok, da se je ta prek prerazporeditve moči v nadzornem svetu NLB namenil razrešiti takratnega prvega moža NLB Janka Medja, ki pa je pred tem manevrom odstopil sam.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.