Višje cene, višja inflacija

Poslanec SD Milan M. Cvikl je opozoril na dva velika problema, to sta inflacija in visoka rast bruto zadolževanja Slovenije v celoti. Ta dva dejavnika sta povezana z načinom upravljanja slovenske države, ki je s četrtkovimi ukrepi vlade doživel pomemben preobrat. "Velja namreč povedati, da ni vse zlato, kar se sveti, in opozoriti na probleme, ki so skriti pod bleščico površine in skriti pod populizmom četrtkovih ukrepov," je Cvikl komentiral izjave predsednika vlade Janeza Janše.

Glede presežka, za katerega Janez Janša pravi, da je posledica varčevalnih ukrepov, manjše porabe po ministrstvih in višje gospodarske rasti, je Cvikl opozoril, da slednje sicer drži, ampak velik problem je, da je vsebina teh varčevalnih ukrepov na nižjih socialnih transferih, na realno nižjih pokojninah, kar ob visoki inflaciji stotisočim upokojencem in zaposlenim z najnižjim dohodki onemogoča preživetje. "Imamo 13 odstotno rast cen hrane, imamo 11 odstotno rast javne porabe za leto 2008 in imamo le nekaj odstotno rast minimalnih plač in imeli smo 2 odstotno rast pokojnin," je ob tem ponazoril z zaskrbljujočimi številkami in ob tem dejal, da to nikakor ne vodi v družbo blaginje, h kateri bi po prepričanju SD morali težiti.

Stanje je nevzdržno

"Mi pozdravljamo, da je vlada včeraj ugotovila, da je vse to nevzdržno. Mi smo takšne ukrepe predlagali pred leti, ko smo predlagali, da naj bo usklajevanje pokojnin zastavljeno tako, da se bodo hitreje dvigovale najnižje pokojnine, ko smo pri minimalnih plačah predlagali, da se ne dvigujejo za bora dva, tri odstotka in ko smo pri davčni reformi dosegli manjše zmanjšanje najvišjega dohodninskega razreda, a bili neuspešni pri preprečitvi ukinitve davčnih olajšav za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Tedaj smo napovedali, kaj bo rezultat," je spomnil Cvikl in dejal, da v tem smislu vlada Janeza Janše deluje reaktivno. "Ustvari velik problem, težave z življenjem za stotisoče, zavrača celo leto naša opozorila, mednarodno opozorila in potem pride z vrsto ukrepov, ki še nimajo realne podlage."

Slovenija potrebuje alternativno vladno ekipo, ki bo delovala drugače, je poudaril Cvikl. "Vladno ekipo, ki bo vnaprej bolje predvidevala gospodarski razvoj, odpravila negativne ukrepe in delovala smotrno ter vzdržno ter tako ustvarjala pravično družbo z blaginjo za vse."

Cene še vedno rastejo

Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka.

Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, "ki Slovenije ta hip v EU ne predstavlja v najboljši luči", trije glavni krivci: hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Cene hrane so letos v trgovinah naraščale hitreje kot pri proizvajalcih oziroma iz uvoza, je dodala. Izgleda, da so trgovci res vse podražitve prenesli na kupce, je ocenila Mojca Maček Kenk. Bistveno več so letos k inflaciji prispevale višje cene blaga (+šest odstotkov) kot pa storitev (+4,8 odstotka). Povprečna letna inflacija znaša 3,6 odstotka.

V decembru so se najbolj podražila olja in maščobe, športna oprema, sveža zelenjava in sveže sadje, med storitvami pa storitve za rekreacijo, letalski prevozi, telefonske in internetne storitve ... Za decembrsko inflacijo so tako najbolj zaslužne višje cene prehrambenih izdelkov, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev, počitnic v paketu ter storitev za rekreacijo in športne opreme.

Podobno kot pretekli mesec pa so statistiki tudi decembra zabeležili znižanje cen le v dveh skupinah, in sicer obleka in obutev (v povprečju za 1,9 odstotka) ter prevoz (za 0,1 odstotka).

Mleko in jajca dražja za več kot 21 odstotkov

V primerjavi z zadnjimi tremi leti je za leto 2007 značilna bistveno hitrejša rast cen hrane in brezalkoholnih pijač (+12,9 odstotka) ter gostinskih in nastanitvenih storitev (+8,6 odstotka). Številnejše podražitve hrane in brezalkoholnih pijač beležimo že od maja naprej. Kar nekaj bi jih lahko pripisali koncu cenovne zaveze, druge - od septembra naprej - pa trgovci pripisujejo podražitvam surovin in višjim cenam pri dobaviteljih, je povedala Maček Kenkova.

Med hrano so se letos najbolj povišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za 21,2 odstotka), sadja (za 20,6 odstotka), olja in maščob (za 20,1 odstotka) ter kruha in drugih izdelkov iz žit (za 18,3 odstotka). Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so najbolj izstopale višje cene v gostinskih lokalih (za 11,4 odstotka), med stanovanjskimi storitvami pa dražja tekoča (za 25 odstotkov) in trda goriva (za 12,6 odstotka).

Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru prav tako 0,4-odstotna. Letna rast cen je bila 5,7-odstotna (lani le triodstotna), povprečna letna pa 3,8-odstotna (lani le 2,5-odstotna). Slovenija ima najvišjo inflacijo v območju evra, sledita Španija in Luksemburg. V novembru je letna stopnja inflacije v 13 državah območja evra v povprečju znašala 3,1 odstotka.

Potem ko se je kava v gostinskih lokalih samo decembra lani podražila za 3,6 odstotka, se je letos še za dodatnih 15 odstotkov, so izračunali na statističnem uradu. Riž, ki se je v letu 2006 pocenil za tri odstotke, je letos dražji za 16 odstotkov, cena alpskega mleka pa se je po lanski enoodstotni rasti letos zvišala za 16 odstotkov. Marca letos se je začelo dražiti tudi kurilno olje, letošnja podražitev tako znaša 25 odstotkov, medtem ko se je v letu 2006 njegova cena znižala za 1,6 odstotka. Za 26 odstotkov se je letos podražil tudi kruh, katerega cene so se lani znižale za osem odstotkov. Limone, katerim je cena lani poskočila za pet odstotkov, pa so se v letu 2007 podražile kar za 70 odstotkov.