Ne bodo se ukvarjali z nacionalnim interesom

Vlada je na današnji seji obravnavala in tudi sprejela izhodno strategijo, ki naj bi zagotovila vzdržen razvoj države ob javnofinančni konsolidaciji.

Izhodna strategija se bo v prihodnjih letih osredotočala predvsem na konkurenčnost gospodarstva in socialno kohezijo, je povedal minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Ukrepi bodo usmerjeni na uravnotežanje javnih financ z elementi trajnostnega razvoja. Gre za ukrepe na področju ekonomske politike in za strukturne reforme.

V ospredje je postavljena tudi konsolidacija javnih financ in v tem smislu zmanjšanje primanjkljaja državnega proračuna. Vlada namerava proračunski primanjkljaj s sedanjih 5,7 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) zmanjšati na 1,6 odstotka BDP v letu 2013. Javni dolg pa naj bi se zmanjšal na od 39 do 42 odstotkov BDP. Z vsemi ukrepi pa bi vlada lahko privarčevala okoli 400 milijonov letno.

Odzivi strank na izhodno strategijo.

Racionaliacija javnega sektorja in odprodaja državnega premoženja

Med glavnimi ukrepi so izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, racionalizacija distribucijske vloge države (pokojnine in zdravstvo) in odprodaja družbenega premoženja v vrednosti dveh odstotkov BDP.

V okviru izboljšanja učinkovitosti javnega sektorja bo država varčevala pri zaposlenih. Letno naj bi bilo okoli 1600 manj zaposlitev – to je odliv zaposlenih, ki se upokojijo, je pojasnil Gaspari. Obenem pa nameravajo v javni upravi racionalizirati postopke in optimizirati procese.

Predvsem gre tu za racionalizacijo v sektorju zdravstva, sociale, kulture, znanosti in izobraževanja. Ta sektor porabi za okoli štiri miliajrde proračunskih sredstev, zato je tu racionalizacija nujna, pravi Gaspari.

Država bo tudi odprodala za dva odstotka BDP državenga premoženja in s tem javni dolg zmanjšala pod 40 odstotkov BDP. Katere naložbe bodo odprodali, se bodo odločili kasneje, pri tem pa se ne bodo ukvarjali z nacionalnim interesom, temveč z ekonomskim, ki je tudi edini upravičen, je poudaril Gaspari.

Več za promet, konkurenčnost, izobraževanje, socialo in zdravstveno varstvo

En sklop ukrepov bodo tudi razvojne prioritete 2010–2013. Država bo okrepila predvsem področje konkurečnosti gospodarstva, od sedanjega 0,8 odstotka državnega proračuna bo za to področje namenila en odsototek. Na področju visokega šolstva bo delež povečala s 1,3 odstotka na 2 odstotka, na področju prometne infrastrukture bo povečala delež z 0,5 odstotka na 1 odstotek. Delež na področju socialnega in zdravstvenega varstva pa naj bi ostal na sedanjih 6,8 odstotka, a bi področje racionalizirali. Na področju prometa in energetske infrastrukture pa bi s sedanjega 1,7 odstotka povečali delež na 2 odstotka državnega proračuna.

Vsa področja skupaj predstavljajo okoli 21 odstotkov izdatkov državnega proračuna, ali okoli šest odstotkov BDP. Na račun porasta omenjenih sredstev za omenjena področja bi deleži za ostala področja bodisi stagnirali ali pa celo upadli, je še dejal Gaspari.

Vlada bo sredstva iz kohezijskih skladov EU primarno usmerila v prioritetna področja. Gre za področja podjetništva in konkurenčnosti gospodarstva, varne prožnosti (spremembe načina zaposlovanja) in prometne infrastrukture. Poleg tega namerava povečati sodelovanje med različnimi državnimi institucijami, kot je SID banka, in razni skladi.

Državna poroštva

Gaspari je poudaril, da je SID banka letos namenila okoli 50 odstotkov kreditov, tako da je bila njena vloga pomembna, je zaključil. V letošnjem letu pa nameravajo preko SID banke podeliti okoli 1,2 milijarde kreditov, še okoli 155 milijonov sredstev pa prek različnih skladov inagencij. Sprememba pa bo tudi na področju javnih razpisov, ki bodo na razvojnem področju odprti skozi vse leto.

Za izboljšanje razmer v bančnem sistemu se med drugim predvideva prilagoditev in dopolnitev jamstvenih shem in državnih poroštev. Glede sanacije slabih naložb bank sicer vlada meni, da ukrepi trenutno niso potrebni, pač pa so potrebna jasna izhodišča za ukrepe, če bodo kdaj potrebni. Osnovno vodilo pri tem ne bo zaščita lastnikov, ampak institucij in njihovega portfelja.

"Če bo prišlo do slabih terjatev in jih bo toliko, da bo potrebno ukrepati, se bodo najprej porabile rezervacije in oslabitve v bankah samih, potem njihov lastni kapital in če bo denarja še zmanjkalo, potem bo država vstopila v take banke pod pogojem, da postane tudi normalen delničar v takih institucijah," je dejal Gaspari.

Pahor zadovoljen s strategijo

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da je z izhodno strategijo zadovoljen in da so jo sprejeli pravočasno. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa naj bi mu zagotovil, da bo državni zbor lahko opravil diskusijo o stategiji na marčevski plenarni seji. Tako bi najpomembnejše zakone lahko vlada sprejela že do poletja, v drugi polovici leta pa bi sledila implementacija.

Strategijo za izhod iz finančne in gospodarske krize, ki je zasnovana kot kombinacija ukrepov javnofinančne in ekonomske politike ter strukturnih in institucionalnih prilagoditev, je pripravljala posebna koordinacijska skupina vlade pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija.