Ukrepi: energetski vavčerji v višini 150 evrov, nižje trošarine

"Vlada je na današnji seji sprejela dva zakona in dve trošarinski uredbi. S temi akti skušamo omiliti posledice visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Vlada je predlagala ukrepe, ki naslavljajo vse, in dodatne ukrepe za najbolj ranljive skupine," je uvodoma dejal premier Janez Janša. 

"Po desetih različnih t. i. koronskih paketih je zdaj prišel še poseben paket, ki se dotika energetske krize. Težek je okoli 200 milijonov evrov in gre za zajeten zalogaj, ki bo pomagal tako ljudem kot tudi gospodarstvu," je dodal Matej Tonin, podpredsednik vlade. 

Državljani bodo ukrepe najbolj občutili z neposredno pomočjo gospodinjstvom oziroma z vavčerji. 150 evrov bo vreden posamezen, gre pa za enkratno pomoč. Upravičencev bo okoli 710 tisoč državljanov, enkraten solidarnostni dodatek se bo izplačal najkasneje do 15. aprila. Država bo za ta ukrep skupaj namenila 106 milijonov evrov, sredstva za izplačilo pa bo črpala iz podnebnega sklada.

Kdo so upravičenci?

- upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj,

- upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,

- prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021,

- upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021,

- upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021,

- rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.

Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v višini 150 evrov, upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov. 

Med simetričnimi ukrepi je po premierovih besedah najpomembnejši ukrep oprostitev plačevanja omrežnine za tri mesece, in sicer od 1. februarja do 30. aprila. Skupaj z nižjimi trošarinami na elektriko na najnižjo možno stopnjo se bo znesek na položnicah znižal za od 30 do 35 odstotkov.

Na najnižjo možno stopnjo se z uredbo s 1. februarjem znižujejo tudi trošarine za pogonska goriva in kurilno olje. Del stroškov bo krit iz dobička podjetij, ki jim gre omrežnina za električno energijo, je pojasnil Janša. Del stroškov za omenjene simetrične ukrepe bo krit iz dobička podjetij, ki jim gre omrežnina za električno energijo, je dodal.

Z izdano uredbo se tako trošarina:

- za bencine zniža s 0,37701 evra/liter na 0,35901 evra/liter oziroma za 0,018 evra/liter;

- za plinsko olje za pogon zniža z 0,38767 evra/liter na 0,330 evra/liter oziroma za 0,0576 evra/liter;

- za plinsko olje za gorivo za ogrevanje zniža z 0,15750 evra/liter na 0,07875 evra/liter oziroma za 0,07875 evra/liter;

- za zemeljski plin za gorivo za ogrevanje zniža z 0,0184 evra za kubični meter na 0,0092 evra za kubični meter oziroma za 0,0092 evra za kubični meter.

Vlada predlaga tudi začasno oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za gospodinjske odjemalce in za odjemalce na nizki napetosti brez merjenja moči.

Prav tako do konca aprila izenačuje pravice vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, pri čemer so gospodinjski odjemalci solastniki skupnih kotlovnic za eno ali več večstanovanjskih stavb, imajo tako pri nakupu plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji zemeljskega plina, kot jih imajo gospodinjski odjemalci zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo. Etažni lastniki pravic ne morejo uveljavljati individualno, temveč skupaj na skupnem odjemnem mestu.

Vlada je s sprejemom zakona naslavlja tudi problematiko visokega dviga cen energentov za gospodarstvo in kmetijstvo. Gre za okoli 70 milijonov asimetrične pomoči za najbolj prizadete gospodarske subjekte. V primeru pomoči gospodarstvu gre za enkraten ukrep, pri ostalih pa imajo ukrepi veljavnost tri mesece.Napovedi Evropske komisije so, da se bo po aprilu energetska kriza umirila. Če se to ne bo zgodilo, bo vlada predlagala podaljšanje ukrepov, je napovedal Janša. 

Vlada je obravnavo ukrepov za zajezitev vpliva visokih cen energentov začela na četrtkovi seji, zaključila pa jo je danes. 

Na ministrstvu ne razmišljajo o znižanju DDV

Med ukrepi pa – kot kaže – zaenkrat ni mogoče pričakovati znižanja davka na dodano vrednost (DDV). Znižanje DDV so kot odziv na rast cen v začetku januarja na posvetu s predsednikom vlade in nekaterimi ministri predlagali trgovci. Ukrep bi po njihovem mnenju veljalo uvesti za osnovne prehrambne proizvode, torej za osnovne vrste kruha, moke, testenin in drugih podobnih nujno potrebnih živil.

Živila so zdaj obdavčena po 9,5-odstotni davčni stopnji, po predlogu Trgovinske zbornice Slovenije bi jo lahko znižali na štiri odstotke. Na finančnem ministrstvu temu predlogu niso naklonjeni. "Znižanje DDV ne pomeni nujno znižanja cen," so pojasnili za STA. Kot so dodali, cen ne določa vlada z DDV, pač pa se oblikujejo prosto, v trgovski dejavnosti jih tako določajo trgovci. Enako stališče imajo glede obdavčitve električne energije, kjer se obračunava in plačuje DDV po splošni stopnji 22 odstotkov od davčne osnove. Pozivi vladi k ukrepanju, med drugim Zveze potrošnikov Slovenije in drugih nevladnih organizacij, se vrstijo že od lanske jeseni, prav tako je Evropska komisija že oktobra lani predstavila nabor ukrepov, ki bi se jih lahko države članice poslužile za spoprijemanje z visokimi cenami energentov.

Nekatere države so se že odzvale. Bodisi obdavčitev energentov bodisi davek na dodano vrednost so znižale Češka, Poljska, Ciper, Italija, Portugalska, Španija, Estonija, Irska, Belgija in Nemčija, so spomnili v zvezi potrošnikov. Nekatere države so se odločile za energetske vavčerje za najbolj ranljive, o kakršnih razmišlja tudi slovenska vlada. Med njimi so Italija, Francija in Avstrija, pripravlja jih tudi nemška vlada.