Gospodarstvo

Vlada za zvišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred, ohranitev četrtega

Ljubljana, 28. 11. 2015 18.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vlada je sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi za dve leti zvišali mejo med drugim in tretjim davčnim razredom, ohranili pa bi nespremenjen dodatni, četrti davčni razred. Razbremenjeni bi bili vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače.

Vlada je danes na dopisni seji sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi bil za dve leti davčno razbremenjen srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda, ohranili pa bi četrti dohodninski razred.

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se s predlogom za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, ohranja pa se nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra.

denar
denar FOTO: Reuters

Vlada navaja, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU (za leto 2012 v Sloveniji 37,6 odstotka VDP, v EU 39,4 odstotka), a ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih na delo pri dohodkih, višjih od približno 1,5-kratnika povprečne plače.

"S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače," pravi vlada.

Po veljavni ureditvi so bili zavezanci, ki so prejeli dohodek v višini okoli 1,5-kratnika povprečne plače, obdavčeni z davčno stopnjo 41 odstotkov, po predlogu pa se bo meja obdavčitve za ta razred zvišala na 1,6-kratnik povprečne plače ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav.

Po podatkih odmere dohodnine za leto 2013 ta sprememba zajema okoli dva odstotka oz. okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice dohodnine se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih.

Posledično to pomeni, da bodo razbremenjeni vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Glede na podatke za leto 2013 bo takšnih zavezancev skupno 12 odstotkov oz. 114.740.

Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo imela sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 odstotkov - ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev - nevtralen učinek na državni proračun. Ocenjuje tudi, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.

Vlada zakon v DZ pošilja za obravnavo po nujnem postopku, veljati pa naj bi začel z letom 2016.

"Vlada s predlagano novelo nadaljuje uresničevanje napovedi prestrukturiranja davčnih bremen, ki je nujno za povečanje konkurenčnosti gospodarstva," so zapisali v sporočilu.

Sprememba davčnih stopenj za leti 2016 in 2017 je bila izbrana kot začasni ukrep, ker namerava vlada v tem času v sodelovanju s socialnimi partnerji in glede na javnofinančne možnosti ob koncu prehodnega obdobja odprave strukturnega primanjkljaja (do leta 2020) pripraviti nadaljnje davčne spremembe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, so napovedali.

Vlada je obravnavo sprememb dohodnine začela na petkovi redni seji, po vrnitvi premierja Mira Cerarja s Kitajske se je usklajevanje nadaljevalo na ravni koalicije in vlade, dogovor pa so potrdili na današnji dopisni seji, so še sporočili.

Ohranitev četrtega dohodninskega razreda, ki je bil uveden kot začasen protikrizni ukrep in bi moral z letom 2015 ugasniti, je predvideval tudi predlog t.i. mini davčne reforme.

Ministrstvo je želelo širše spremembe, in sicer s spremembami zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb ter z novim zakonom o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev, ki bi nadomestil zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Cilji so bili usmerjeni k povečanju konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega poslovnega okolja ter posledično zaposlenosti z znižanjem obremenitve dohodkov iz dela. Finančni minister Dušan Mramor je po negativnih odzivih po javni obravnavi predloge umaknil.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kapljač1
29. 11. 2015 15.32
-5
Pokažite mi enega državljana, da v državi Sloveniji, pošteno zasluži svoj denar????????????
Aleš Stremljan
29. 11. 2015 13.44
+5
od hlapca do terorista vas posprem cmerarjeva lista
butalistan
29. 11. 2015 08.23
+13
To je poleg 200 milj. še dodatno z7višanje praga svojim javnim parazitom! Vsi ostali delavci in ostali strokovnjaki pa bodo tolkli isto sranje! Fuuuj
gregolin
29. 11. 2015 17.23
+4
Potrebno je lupit ljudi ki delajo...oni itak ne na znajo.A si kdo predstavlja te veleume za katere delamo...delat.?Jaz ne .
batom@pinkponk.com
01. 12. 2015 10.51
pejd nazaj ploščice polagat, pardon, delat.
puspan
28. 11. 2015 20.21
-5
Slovenija napreduje kontinuirano vsak dan. Bravo SD, že danes je mnogo bolje, kot bo jutri.
ONniON
28. 11. 2015 19.22
+18
dokler ljudje tega ne bodo občutili, dokler se ne pozna v denarnici, js temu ne verjamem, stopnja tveganja revščine v sloveniji znaša 14,5 % kar je 3,2 % več kot leta 2009
SDS Kopriva
28. 11. 2015 19.57
+16
Ti revez naus nc obcutu gre za "srednji" razred, ki ima 1500 neto
puspan
28. 11. 2015 20.24
+4
Tolar pač vse to gleda iz svojega zornega kota in mu moram celo dati prav. Ko je on hodil v šolo, je šprical vse ure matematike, le pri % je bil vedno navzoč, celo nadure je tolkel.