Vsak sedmi državljan živi v revščini, brez pomoči pa bi bil revež vsak četrti

Stopnja tveganja revščine je bila lani za eno odstotno točko višja kot predlani, zvišala pa se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Lani je stopnja tveganja revščine znašala 14,5 odstotka, kar pomeni, da je v Sloveniji pod pragom revščine živelo okoli 290.000 ljudi. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7111 evrov, kar pomeni, da je bil razpoložljivi mesečni neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, nižji od 593 evrov.

Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1245 evrov razpoložljivega mesečnega dohodka, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 890 evrov.

Prag tveganja revščine se je glede na leto 2012 znižal za 13 evrov na mesec, kar je že drugo znižanje od leta 2005, a stopnja se je kljub temu zvišala. Lani je sicer povprečni letni razpoložljivi dohodek člana gospodinjstva v Sloveniji znašal 12.706 evrov, leto pred tem pa 12.972 evrov.

A, pozor. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, bi stopnja tveganja revščine znašala 25,3 odstotka, če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se še dodatno zvišala na 42,3 odstotka. Po izračunih statističnega urada je bil vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine manjši kot v prejšnjem letu.

Relativna stopnja tveganja revščine je le odraz porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, zato jih na statističnem uradu dopolnjujejo s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva, s čimer dobijo stopnjo tveganja socialne izključenosti.

Slednja se je lani najbolj zvišala zaradi višje stopnje tveganja revščine in večjega števila oseb, ki so živele v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Najmanj je k zvišanju prispevala stopnja resne materialne prikrajšanosti, ki ji je sicer izpostavljeno 6,7 odstotka oseb.

V letu 2013 je tako v Sloveniji živelo 410.000 oseb z visokim tveganjem socialne izključenosti, kar je 18.000 oseb več kot prejšnje leto.

V letu 2013 se je vrednost t. i. Ginijevega količnika zvišala za 0,7 odstotne točke in vrednost razmerja kvintilnih razredov za 0,2 odstotne točke, kar kaže na višjo neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, so še zapisali na omenjenem uradu.

Sindikati zahtevajo nov izračun višine minimalnih življenjskih stroškov

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob objavi novih podatkov o stopnji tveganja revščine novega predsednika vlade Mira Cerarja pozvali, naj pove, ali bo njegova vlada upoštevala njihov predlog o novem izračunu višine minimalnih življenjskih stroškov.

Kot namreč navajajo, so Cerarja avgusta pozvali, naj se v koalicijski pogodbi predvidi nov izračun višine minimalnih življenjskih stroškov. Nato naj se to upošteva pri izračunu osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka, pri čemer se "odmrzne" vezavo slednjega na gospodarsko rast, kakor je trenutno določeno v socialni zakonodaji.

Kljub temu pa, kot navajajo, v parafiranem koalicijskem sporazumu še vedno piše, da socialni transferji ostanejo na enaki ravni, kot so, vse dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, razen višine minimalnega dohodka, ki se mora usklajevati z inflacijo.