Obveljal je predlog vlade kot predlagateljice zakona, čeprav je le malo manjkalo, da bi odbor zaradi nezbranosti članov podprl in DZ posredoval predlog dopolnila Vseslovenskega združenja upravičencev, po katerem naj bi država upravičencem vrnila 80 odstotkov osnove za vračilo. Člani odbora so namreč skoraj soglasno izglasovali dopolnilo združenja, po katerem naj bi se upravičencem vrnilo 80 odstotkov osnove. Po zmedi, ki je nastala po očitni zmoti "glasovalnega stroja", saj so nekateri člani odbora mislili, da glasujejo "za nekaj drugega", in po ugotovitvi, da izglasovano dopolnilo vsebuje določene nedoslednosti in da bi zato povzročilo nekonsistentnost celotnega predloga zakona, je podpredsednik odbora Blaž Kavčič (LDS), ki je vodil sejo, predlagal umik izglasovanega dopolnila ter vnovično glasovanje o preoblikovanem dopolnilu.
Združenje je v svojem predlogu dopolnila namreč pomotoma zapisalo, da "upravičencu pripada vračilo v denarnih sredstvih, izračunano v višini 80 odstotkov osnove iz prejšnjega člena", pravilno pa bi bilo "odstavka". Na omenjeno nedoslednost dopolnila, ki je bilo sicer vloženo v sredo, sekretariat DZ za zakonodajo ob pripravi čistopisa predlogov dopolnil za današnjo sejo odbora ni opozoril. Potem ko so člani odbora izglasovali umik sicer že sprejetega dopolnila združenja, so nato s pet proti štiri zavrnili še dopolnilo združenja v prenovljeni obliki. Pred tem so zavrnili tudi ostala dopolnila, ki so predvidevala različne modele vračanj in so jih predlagali poslanski skupini SDS in NSi ter Vili Trofenik (SLS).
Ponovljeno glasovanje so seveda spremljale vroče razprave. Minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je pojasnil, da vlada nikakor ne more pristati na rešitev, ki jo povzema dopolnilo združenja. Po ocenah vlade bo skupni obseg vračil v okviru sedanjega predloga zakona znašal približno 10 milijard tolarjev, drugače pa bi dosegel 20 milijard tolarjev.
Kot je po seji odbora povedal predsednik združenja upravičencev Darko Fras, bo združenje skušalo svoj predlog dopolnila zakona uveljaviti v skladu s proceduralnimi možnostmi na marčevski seji državnega zbora. "Če nam to ne bo uspelo, smo glede na pričakovanja in našo pripravljenost na dosego kompromisa potisnjeni ob zid. Bojim se, da nam bo potem ostala le skrajna možnost, to je referendum," je poudaril Fras.
Člani odbora pa so podprli še dve dopolnili združenja. V prvem je združenje predlagalo, da vlagatelj zahtevka pogodbeno vrednost lahko dokazuje s pogodbo, računi in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti (in ne le s pogodbo), v drugem pa, da ima pravico do vpogleda v dokumentacijo Telekoma za pridobivanje podatkov pri vlaganju zahtevka poleg komisije tudi upravičenec, ki izkaže pravni interes. Zavrnili pa so predlog dopolnila združenja, po katerem bi se vračanje začelo po opravljeni privatizaciji 30-odstotnega državnega deleža v Telekomu, ne pa šele po opravljeni privatizaciji.
