Za nižji primanjkljaj Mramor med drugim napoveduje strogo politiko plač v javnem sektorju

Finančno ministrstvo bo v treh tednih pripravilo predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim bo dovoljeni primanjkljaj zvišalo za približno 200 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. Korenitejše spremembe niso več mogoče, predvideni so predvsem posegi v odhodke, pravi finančni minister Dušan Mramor.

Namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov se bo letos v proračun steklo nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov, je povedal Mramor. Do razlike v višini 237 milijonov evrov je prišlo predvsem zaradi izpada nepremičninskega davka, manj denarja od načrtovanega smo prejeli tudi iz evropskega proračuna. Po drugi strani so višji prilivi od davka na dodano vrednost, proračun pa je imel tudi dodatne prihodke zaradi podeljenih koncesij mobilnim operaterjem.

Ker strukturni ukrepi niso več možni, se bodo odhodki z rebalansom zmanjšali za 40 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo primanjkljaj, izražen v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) povečal s 3,2 na 3,4 odstotka.

Prihranke bodo iskali na posameznih ministrstvih

Slovenija se je sicer Evropski komisiji zavezala, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP. "A ko smo pregledali proračun in napovedi o gospodarski rasti ter ostalih kazalcih, ter preverili prihodke in odhodke, smo ugotovili, da se tega primanjkljaja ne moremo držati," je dejal Mramor. Ob tem je poudaril, da se odhodki, ki so nujni za gospodarsko rast, znižujejo razmeroma malo.

Prihranke bodo iskali na posameznih ministrstvih, kjer je to manj kot tri mesece pred koncem leta še možno. Ker je bilo ponekod porabljenih manj evropskih sredstev od načrtovanih, ostane prostih tudi nekaj sredstev slovenske udeležbe, nekatera ministrstva tudi niso izvedla vseh načrtovanih nakupov materialnih sredstev, je nekaj možnosti za prihranke naštela državna sekretarka Mateja Vraničar.

Ponekod se poraba celo zvišuje

Kot je pojasnil Mramor, so bili denimo za 151 milijonov evrov prenizko načrtovani odhodki za obresti. To se mu sicer zdi razumljivo, saj ob sprejemanju proračuna še ni bilo znano, za koliko bo treba dokapitalizirati banke. Za 124 milijonov evrov so bili prenizko načrtovani tudi transferji v pokojninsko blagajno.

Bistveno težji pa je položaj v proračunu za leto 2015. Za zdaj je načrtovan primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, a brez ukrepanja bi se lahko zvišal na pet odstotkov BDP. Mramor zato predlaga ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, znižanje olajšav pri plačevanju CO2 taks ter zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle. Žal ne bo možnosti za odpravo najvišjega dohodninskega razreda, politika plač v javnem sektorju pa bo še naprej stroga, je še dejal.

Vlada se je na posvetu na Brdu pri Kranju dogovorila, da bodo ministri možne prihranke vsak za svoj resor predlagali sami. Dogovorili so se tudi o ukrepih na področju javnih naročil ter ukrepih za povečanje učinkovitosti in racionalizacijo javnega sektorja. Ključno pa se Mramorju zdi, da se javna potrošnja prestrukturira v smeri večjega učinka na spodbujanje gospodarske rasti.