(Foto: Damjan Žibert)

Danes se izteka rok za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) v višini 381 milijonov evrov. Če so vladni predstavniki še v sredo zagotavljali, da bo država prispevala 320 milijonov evrov kapitala, drugi največji lastnik banke belgijski KBC pa 61 milijonov, pa je slednji danes od te namere odstopil. Iz belgijske finančne institucije so danes potrdil, da so se po zelo skrbnem in temeljitem premisleku in v posvetovanju z vsemi relevantnimi akterji danes odločili, da ne bodo sodelovali v dokapitalizaciji NLB.

"KBC je kot odgovoren delničar vedno priznaval pomen zdrave kapitalske osnove NLB, zato je v zadnjih mesecih in dneh ostal v tesnih in intenzivnih pogovorih s slovensko vlado in Banko Slovenije glede kapitalskega položaja NLB ter je podprl kratkoročno rešitev, ki sta jo na sredini skupščini predlagala NLB in Republika Slovenija," so zapisali.

A vsaka odločitev, ki jo glede NLB sprejme KBC, mora biti za KBC finančno smiselna ter v skladu z dolgoročno strategijo in poslovnim načrtom za NLB, dodajajo.

Ob tem so pojasnili, da mora biti vsakršna odločitev KBC v skladu s strateškim načrtom, za katerega so se dogovorili z Evropsko komisijo v zameno za zeleno luč Bruslja državni pomoči tej veliki belgijski banki. V tem načrtu je predviden izstop iz nestrateške naložbe KBC v NLB.

(Foto: Reuters)

Finančno ministrstvo je razočarano, kapital bosta zagotovila Kad in Sod

Odzvalo se je že finančno ministrstvo, ki je razočarano nad odločitvijo KBC. Menijo, da je preuranjena in "kaže na pomanjkanje potrpežljivosti". Na ministrstvu so prepričani, da bi se bilo po zagotovilu Evropske komisije, da bi KBC lahko tudi po novem letu ostal solastnik NLB, še pogajati.

Ministrstvo dodaja, da bosta zdaj potrebnih 61 milijonov za dokapitalizacijo zagotovila Kad in Sod. "Pri tem bosta uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih. Tako v tem koraku ne bo potrebno dodatno zadolževanje niti se ne bo povečal javnofinančni primanjkljaj," so zapisali na ministrstvu.

V soglasju z regulatorjem bodo vse potrebne postopke in transakcije izpeljali v prihodnjem tednu. Vsi drugi načrti glede izdaje pogojno zamenljivih obveznic in odkupa nekaterih hibridnih instrumentov, s čimer bo država dokapitalizirala NLB, ostajajo nespremenjeni, so pojasnili na finančnem ministrstvu. V NLB pa so potrdili, da so s Kad in Sod že podpisali pismo o nameri o dokapitalizaciji, v prihodnjem tednu pa naj bi ta dogovor potrdili še upravni organi obeh družb.

Na finančnem ministrstvu so zapisali še, da bodo v naslednjih tednih v pogovorih s KBC ugotovili, ali še obstaja obojestranski interes in potrebno medsebojno zaupanje za to, da do konca leta skupaj poiščejo trajno rešitev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti NLB in njenega dobrega upravljanja ter razvoja.

Kapital bi morali zagotoviti do danes

Danes se namreč izteka rok za izvršitev transakcij, o katerih so se lastniki NLB dogovorili že v sredo. NLB bi morala od države dobiti 320 milijonov evrov hibridnega posojila, 61 milijonov evrov pa naj bi prispeval belgijski KBC. S tem bi KBC svoj lastniški delež povečal s 25 na 33,9 odstotka, delež države pa bi ostal nad 50 odstotki.

Finančni minister Janez Šušteršič (Foto: Reuters)

Finančni minister Janez Šušteršič je v četrtek izrazil zadovoljstvo, da bo lahko NLB izpeljal dokapitalizacijo in tako do konca junija, ko se izteče rok za izpolnitev zahtev Banke Slovenije in Evropske bančne agencije, količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišal na devet odstotkov. Zdaj je malenkost pod šestimi odstotki.

Ker v soboto plačilnega prometa ni, morajo lastniki in vodstvo banke vse potrebne postopke in transakcije izpeljati danes. Pričakovati je, da bo država za vplačilo hibridnih instrumentov CoCo najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v NLB.

Koliko kapitala še potrebuje NLB?

A rešitev, če do nje pride, je le začasna. Šele ko bo končan skrbni pregled banke, bo namreč znano, koliko kapitala ta zares potrebuje, če lastniki ne želijo le gasiti občasnih požarov, ampak banko postaviti na dovolj trdne temelje, da bo sposobna opravljanja dejavnosti, ki jih Slovenija trenutno močno potrebuje – financiranja gospodarstva. Šušteršič je dejal, da se bodo prizadevanja vlade, da do konca leta skupaj s KBC pridobijo nove zasebne vlagatelje, nadaljevala. KBC je namreč nakazal, da ne želi sam postati večinski lastnik NLB, temveč bi raje skupaj z državo pridobil finančnega vlagatelja ali drugo družbo iz bančnega sektorja.

Šušteršič je v pogovoru za Finance ocenil, da je v NLB slabih terjatev – terjatev, ki se poplačujejo z zamudo nad 90 dni – za tri milijarde evrov, a bo večji del teh terjatev, sicer z nekim diskontom, verjetno izterjan.

Rezultati skrbnega pregleda bi sicer namesto olajšanja lahko prinesli velike skrbi. Ko bo namreč pregledan cel sektor, bo šele postalo jasno, v kako velikih težavah je slovenski bančni sistem in koliko kapitala potrebuje. Premier Janez Janša, ki sicer trdi, da teh podatkov še nima, občasno že namiguje, da bi lahko bila Slovenija naslednja na seznamu prosilcev za evropsko pomoč za svoje banke.