Računsko sodišče je ugotovilo, da Slovenske železnice (SŽ) pri izplačevanju plač poslovodstvu v letih od 2010 do 2012 niso ravnale gospodarno. Med drugim so takratnemu generalnemu direktorju Goranu Brankoviču in delavskemu direktorju Albertu Pavliču izplačevale previsoke plače in dodatke, sporne pa so tudi nagrade in odpravnine, tudi za Igorja Blejca.
S tem so bile Slovenske železnice oškodovane za najmanj 128.000 evrov, je pojasnil namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb. Računsko sodišče je zapisalo, da Slovenske železnice pri določitvi osnovnih plač za januar 2010 niso uporabile osnove, kot izhaja iz sklepa o priporočilih predstavnikom države v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je država, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe, zato so generalnemu direktorju Brankoviču izplačale za 409 evrov bruto, delavskemu direktorju Pavliču pa za 368 evrov bruto previsoko osnovno plačo.
Nadzorni svet je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi generalnega direktorja in delavskega direktorja, ki vključuje dodatek za delovno dobo, omogočil, da je družba obračunala in izplačala dodatek za delovno dobo generalnemu direktorju v znesku 3376 evrov bruto in delavskemu direktorju v znesku 5095 evrov bruto, čeprav do njega nista bila upravičena.
Skupno je družba poslovodstvu izplačala za 9353 evrov previsoke plače, saj ni upoštevala avtentične razlage zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnostih.
Generalnemu direktorju, ki je imel pravico do uporabe službenega vozila, so Slovenske železnice neupravičeno obračunale in izplačale povračilo potnih stroškov v skupni neto vrednosti 1320 evrov. Brankoviču družba tudi ni obračunala bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene v skupnem ocenjenem znesku 12.516 evrov bruto. Delavskemu direktorju pa je plačala premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje v znesku 151 evrov, čeprav do tega ni bil upravičen.
Negospodarni tudi nagradi
Merila, na podlagi katerih se v Slovenskih železnicah določa spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja, ne vsebujejo zahteve, da bi morala družba zagotoviti vir, iz katerega bi se izplačale nagrade poslovodstvu. Ker družba ni imela zagotovljenega bilančnega dobička, iz katerega bi se lahko poslovodstvu izplačal spremenljivi prejemek za leto 2010, je z izplačilom nagrade generalnemu direktorju v znesku 25.975 evrov bruto in delavskemu direktorju v znesku 23.378 evrov bruto po ocenah računskega sodišča ravnala negospodarno.
Jereb je spomnil, da so Slovenske železnice takrat izkazovale izgubo in prejele državno pomoč za napotitev zaposlenih na začasno čakanje na delo. "V pogodbi z zavodom za zaposlovanje se je uprava Slovenskih železnic zavezala, da si to leto, ko bodo prejemali državno pomoč, ne bo izplačevala nagrad za uspešnost," je dejal. "Zavodu z zaposlovanjem smo predlagali, da sproži ustrezne aktivnosti za vračilo 49.000 evrov v proračun. Posledično pa naj Slovenske železnice sprožijo odškodninsko tožbo zoper prejemnika teh sredstev oziroma nadzorni svet, ki je odobril takšno plačilo," je dodal.
Ena odpravnina previsoka, dve pa sporni
Brankoviču so obračunali odpravnino v višini šestkratnika povprečne bruto mesečne plače, čeprav bi jo morali obračunati v višini šestkratnika osnovnega bruto mesečnega plačila. Tako je prejel za 1815 evrov previsoko odpravnino, meni računsko sodišče.
Sporna je tudi odpravnina generalnemu direktorju Blejcu, ki je položaj prevzel novembra 2011 in na njem ostal do marca 2012. Blejec je bil po ocenah računskega sodišča odpoklican s funkcije na podlagi sklepa nadzornega sveta, ki ni vseboval razlogov za odpoklic, čeprav je nadzorni svet ocenjeval, da ni primeren za to funkcijo. Takšno ravnanje nadzornega sveta družbe je omogočilo neupravičeno izplačilo odpravnine v znesku 44.311 evrov bruto.
Blejec je bil generalni direktor le štiri mesece in je v tem času zaposlil še generalnega sekretarja in direktorja komerciale, ki sta nato po razveljavitvi pogodb prav tako prejela 33.000 evrov odpravnine. "V tem delu smo predlagali Slovenskim železnicam, naj preučijo možnost odškodninske tožbe zoper Blejca," je pojasnil Jereb.
Sodišče zahteva ukrepe, Slovenske železnice pa molčijo
Računsko sodišče je družbi naložilo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, ki se nanašajo na pripravo spremembe pravil in elementov za sklepanje individualnih pogodb o zaposlitvi.
V Slovenskih železnicah poročila ne komentirajo. "Slovenske železnice bodo v skladu z zahtevo računskega sodišča pripravile odzivno poročilo. Dokler ne bomo preučili ugotovitev revizijskega poročila, ki smo ga prejeli danes, jih ne moremo komentirati," so pojasnili.
Dobiček letos višji
Sicer pa so v skupini SŽ v prvem letošnjem polletju ustvarili 251,85 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček pred davki je dosegel 5,22 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa sedem milijonov evrov.
Skupina SŽ je v prvem polletju zabeležila 26,32 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal devet milijonov evrov, v prvih šestih mesecih lani pa 4,26 milijona evrov.
V SŽ ocenjujejo, da bi lahko bili poslovni rezultati še veliko boljši, vendar še niso prejeli nadomestila stroškov, ki nastajajo zaradi vožnje dizelskih lokomotiv po februarskem žledolomu. V prvem polletju so ti stroški znašali osem milijonov evrov.
Tovora več, potnikov pa manj
Tovorni vlaki SŽ so v pri polovici leta prepeljali 9,28 milijona ton blaga, kar je 6,8 odstotka več od načrtov in 13 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Število potnikov je doseglo 7,68 milijona in je bilo za 6,4 odstotka nižje od načrtov ter 5,8 odstotka nižje kot lani.
Nižje število potnikov je predvsem posledica poškodovane proge iz Ljubljane proti Primorski, na kateri namesto vlakov še vedno vozijo avtobusi.
V celotnem letošnjem letu skupina SŽ načrtuje okoli 22 milijonov evrov dobička iz poslovanja.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.