Davčne blagajne: spremembe so nujne, sicer se bo porušilo prostovoljstvo

Kot smo pisali že januarja, morajo davčne blagajne uporabljati tudi mala društva, tako športna kot planinska in upokojenska. A ta pravijo, da imajo od boja proti sivi ekonomiji le sive lase. Zakaj?

Poglejmo nekaj primerov:

Ana Kolenko, računovodkinja Društva upokojencev Vrhnika, je povedala, da je za njihovo društvo največji problem organiziranje raznih srečanj in izletov. Ta so namreč morali korenito spremeniti. Zdaj gotovine od udeležencev namreč ne pobirajo več, ampak vsak udeleženec na lokaciji plača ponudniku storitev. Če bi delovali kot prej, bi morali kupiti mobilno blagajno, ki stane 300 evrov, pa še plačevati bi morali mesečni strošek interneta. Hkrati pa nihče od upokojencev noče prevzeti odgovornosti za vodenje teh blagajn.

Gabrijel Jelovšek, predsednik Planinskega društva Drago Bregar – Ljubljana, ki upravlja Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik, na višini 1620 metrov, pa je povedal, da imajo v najemu kočo z desetimi prenočišči ter majhno depandanso s petimi. Že najem obeh stavb je za društvo velik strošek, poleg tega pa plačujejo tudi vzdrževanje. Pri njih je največja težava blagajna. V koči namreč ni telefonskega signala, okrog koče pa ga je najti le v kakšnem kotu, pa še tu se velikokrat porazgubi. Na Fursu so mu svetovali, naj podatke vpiše v blagajno, nato pa gre 'lovit' signal. ''Ko pride deset posameznikov v kočo, moramo napisati deset računov. Zdaj se je treba pa odločiti, ali bomo pisali račune ali bomo kuhali čaj,'' je povedal in dodal, da traja pot do koče do pet ur peš, ter do dve uri z avtomobilom v eno stran. Oseba, ki pride v kočo, da potrdi vezano knjigo računov za to potrebuje cel dan, ''zdaj pa si predstavljajte, da pride peš, za kar porabi pet ur, potem dela, nato pa potrebuje še pet ur, da pride v dolino''.

Brane Jeršin s Športne zveze Jesenice je povedal, da imajo na Jesenicah sankaški klub, ki letno pripravi dve tekmovanji, za kateri prostovoljci 9000 ur urejajo progo. Za tekmovanje poberejo štartnino 10 evrov na osebo, tekmovalcev pa nikoli ni več kot 50 ali 60. Za obe tekmovanji skupaj zberejo tako okoli 2000 evrov donacij, kar ne zadostuje niti za malico za prostovoljce, kaj šele, da bi za ta denar morali kupiti davčno blagajno.

Še slabše je v društvu Swing Story na Ptuju. Kot je povedal Franjo Rozman iz Športne zveze Ptuj, so člani omenjenega društva decembra pričeli s postopkom ukinitve društva. Imeli so nekaj čez 20 članov, ki so se udeleževali različnih plesnih tečajev in prireditev na Ptuju in drugod po državi. Zaradi nove zakonodaje pri poslovanju z gotovino je vodstvo dvignilo letno vpisnino, da bi lahko pokrili vse stroške. ''Pa ni šlo, ker nihče ni hotel prevzeti vloge blagajnika zaradi novih pravil. Enostavno preveč dela in birokracije za prostovoljce društva, ki nima niti 1000 evrov prihodkov. V sezoni 2014/2015 so bili organizirani plesni tečaji za skupine v treh različnih nivojih, organizirali so več kot deset dogodkov, posneli videospot... letos se ne bo dogajalo nič,'' je zaključil.

In prav tega, da se bo porušilo prostovoljstvo, se boji tudi Janez Sušnik, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki apelira na vlado, naj se davčnih blagajn ne vzpostavlja tam, kjer imajo društva do 10.000 evrov letnega prihodka. S tem se strinja tudi Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Kot je namreč prepričan, v državno blagajno preko teh društev ne bo priteklo nič denarja, le društva bodo imela stroške.

In zato so vsem poslanskim skupinam predstavili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem potrjevanju računov. Že na začetku je vodstvo organizacij pobudnic povedalo, da ''ne glede na to, da absolutno podpiramo vladna prizadevanja za učinkovitejše pobiranje davkov in pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen med vse, pa ne bi smeli spregledati, da gre pri obremenjevanju majhnih lokalnih društev z davčnimi blagajnami za izrazito nesorazmeren ukrep''.

Zato predlagajo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva in druge nevladne organizacije z manj kot 10.000 evri letnih prihodkov ter da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi arhaičnega svinčnika in papirja, ampak se še naprej dopusti uporabo registrskih blagajn, ob pogoju naknadne davčne potrditve računov.

Forbici ob tem poudarja, da to ne pomeni, da ne bi izdajali računov ali da njihovo gotovinsko poslovanje ne bi bilo sledljivo. Še vedno bi zanje veljala obveza, da morajo račune izdajati iz vezane knjige računov ali pa uporabljati registrsko blagajno, ki je ni mogoče spreminjati, tako da bi lahko vsak tržni ali davčni inšpektorat na terenu preveril, ali je bil račun izdan.

Pobudo so marca že predstavili vsem poslanskim skupinam in vrhu finančnega ministrstva. Podporo so ji že izrazili v treh opozicijskih strankah (SDS, NSi in PS nepovezanih poslancev) in vladnem DESUS. V SMC pa menijo, da je treba počakati do konca leta, ko bodo na voljo vse analize. Žal pa je ravno čas tisto, česar v marsikaterem društvu, kjer zaradi težav s fiskalizacijo razmišljajo, ali sploh še vztrajati in se truditi, nimajo.