Raziskave o spletnih družbenih omrežjih so že doslej trdile, da obstaja povezava med pretirano uporabo Facebooka ter motnjami, kot so ljubosumje, napetost v družbi, izolacija od družbe ali depresija. A so jim pogosto očitali, da so bile izvedene premalo strokovno, saj niso upoštevale možnosti, da so tisti, ki na spletnih družbenih omrežjih preživijo največ časa, že v osnovi bolj nagnjeni k negativnim čustvom.
Raziskovalci univerz Michigan iz ZDA in Leuven v Belgiji so zato združili moči in izvedli raziskavo, pri kateri so kontrolirali dejavnike, ki bi lahko izkrivljali izsledke. Raziskavo sta vodila Ethan Kross in Philippe Verduy, glavna ugotovitev pa je, da bolj kot oseba uporablja Facebook, bolj je nezadovoljna s svojim življenjem.
Raziskovalci so za raziskavo izbrali 82 uporabnikov Facebooka v zgodnjih dvajsetih, ki so se strinjali, da raziskovalci dva tedna spremljajo njihovo aktivnost na Facebooku, poleg tega pa so petkrat na dan s pomočjo kratkih vprašalnikov poročali še o svojem počutju in socialnih stikih preko komunikacijskih sredstev ali srečanj v živo.
Ko so raziskovalci analizirali odgovore, so ugotovili, da bolj kot so sodelujoči med odgovarjanjem na en in drugi vprašalnik uporabljali Facebook, o slabšem počutju so poročali.
Nasprotno pa so udeleženci, ki so namesto na Facebooku v tem času prijatelje srečali v realnem okolju, poročali o vse bolj pozitivnem razpoloženju.
Pri tem so raziskovalci ugotovili, da na izsledke ne vplivajo ne spol udeleženca, niti njegovi razlogi za uporabo Facebooka, stopnja osamljenosti, depresije ali samozavesti. Kross in Verduyn tako zaključujeta, da medtem ko druženje v realnem svetu izboljšuje počutje, ga tisto na Facebooku "ubija".
Študija sicer ne odgovarja na vprašanje, zakaj je druženje na Facebooku toliko slabše kakovosti, je pa morda odgovor mogoče najti v študiji nemških univerz Humboldt in Darmstadt, kjer so z raziskovanjem uporabe Facebooka pri 584 uporabnikih, starih okoli 20 let, ugotovili, da je najpogostejše čustvo, ki se sprošča, medtem ko je oseba na Facebooku – zavist.
Nenehno primerjanje svojih fotografij, dosežkov in misli z drugimi, ki seveda ne skoparijo z olepšavami, pač zbudi "zelenooko pošast".
Nobena od študij sicer ni odgovorila na vprašanje, ali je zavist značilna le za mlajše uporabnike ali velja za vse generacije.
KOMENTARJI (115)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.