Velike korporacije vedno stremijo k novim načinom, s katerimi bi povečale svojo moč, prestiž in monopol na trgu. Dokaz za to je tudi zadnje razkritje sicer neuresničenih načrtov, ki jih je na tehnološki konferenci Mobile World predstavil direktor podjetja Google Eric Schmidt. V podjetju so načrtovali uvedbo lastne mobilne valute, imenovane Google Bucks, poroča spletna stran Digital Trends.
Za zgled so si postavili Bitcoinov plačilni sistem, s katerim bi bilo uporabnikom omogočeno, da bi lahko prek hipotetične aplikacije drug drugemu nakazovali in prenakazovali denar. Zapletlo se je pri posameznih denarnih zakonodajah držav, saj bi pomenilo tovrstno upravljanje sredstev ponekod vmešavanje v notranja finančna vprašanja držav in bi bila Googlova valuta že po črki zakonov prepovedana. Namero je dokončno potopila večja grožnja pranja denarja in prikrivanja monetarnih poti, ki bi jih tovrstni sistem zlahka spodbudil.
Slabša varnost, veliko nezaupanje v mobilno bančništvo
V podjetju se po nedavnem hekerskem vdoru v sistem Google Wallet vse bolj krepijo dvomi, ali je smiselno nadaljevati z eksperimenti na finančnem trgu. Bolj kot vprašanje elektronske varnosti in neprebojnosti varnostnih aplikacij ter sistema je pomembno zaupanje uporabnikov v varnost bančnih storitev. Ko so uporabniki enkrat že žrtev zlorabe, le stežka zaupajo istemu programu ali storitvi.
V Googlu so poskušali na svojo stran pritegniti celo hekerje. S programom nagrajevanja, v skupni vrednosti 700 tisoč ameriških dolarjev (več kot pol milijona evrov), bi odkupili informacije o varnostnih pomanjkljivostih Gmaila, programa Google Docs, nazadnje pa so za izboljšanje varnosti brskalnika Google Chrome celo povečali denarni sklad za nagrade.
V podjetju so prav tako zaposlili dodatne programerje, ki sodelujejo pri odpravi nepravilnosti, vse bolj pa razmišljajo tudi o tem, da bi lahko na njihovi spletni strani nepravilnosti prijavljali vsi uporabniki brskalnika Google, YouTuba in ostalih strani iz Googlove ponudbe, pišejo na strani Digital Trends.
Evropa bolj naklonjena eksperimentom
Kljub utemeljenim pomislekom glede varnosti sistema se vse več držav odloča poskusiti vzpostaviti sistem bolj fleksibilnega upravljanja s financami. Del tega je tudi sistem Moneta, ki je kot storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnimi telefoni v Sloveniji na voljo že od leta 2001.
V želji po še večji uporabnosti in neodvisnosti od osebnih bančnih storitev pa se vse bolj širi polje prostega denarnega poslovanja. Britanska banka Barclays razvija in nadgrajuje svojo aplikacijo Pingit, ki bi uporabnikom po vsej državi omogočal brezobrestno prenakazovanje svojih sredstev. Polnoletni uporabniki bodo lahko tako kmalu zgolj s pomočjo mobilnega telefona upravljali z do 300 britanskimi funti (355 evrov) na mobilnem transfernem računu. Poleg Pingita vstopa na britanski trg vse več ponudnikov podobnih storitev, mobilno bančništvo pa je še bolj priljubljeno kot v ZDA.
Da se je tovrstna bančna ponudba zanesla tudi v druge države, priča tudi dejstvo, da so mobilni bančni sistem M-Pesa uvedli tudi v Keniji, s tem pa so bistveno zmanjšali nevarnost ropov, ker lahko hranijo uporabniki pri sebi manj denarja kot nekoč, še dodajajo na omenjeni spletni strani.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.