Vseprisotni pametni telefoni lahko precej prispevajo k stopnji stresa, meni Nobelov nagrajenec za medicino Thomas Südhof in svetuje, naj se včasih "odklopimo". K stresu po njegovih besedah prispeva še "slaba navada" predolgega dela.
"Ne preseneča me, da tako veliko ljudi trpi zaradi izgorelosti, ko pogledam, kako ljudje dandanes živijo" je povedal 59-letni biokemik z ameriške univerze Stanford.
Razlog so po njegovih besedah številni pametni telefoni. "Nikoli več nismo nedosegljivi, nikoli nismo iz službe. Preko elektronske pošte smo praktično vsako minuto v stiku s svojim delom. Na dolgi rok to ne more biti dobro," je povedal znanstvenik po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. To namreč lahko vodi do kroničnega stresa, ki spremeni možgane in ljudi.
Uspešnega zdravila za to Südhof ne pozna, a po njegovem je ključna sprememba življenjskega sloga. Opozoril je, da nas pametni telefoni stalno spremljajo. Zato svetuje načrtne odklope oz. premore od te tehnologije. Poleg tega so koristne druge dejavnosti za zjasnitev misli - šport, joga, branje ali glasba.
Staršem je znanstvenik, oče sedmih otrok, svetoval nadzor nad njihovo uporabo medijev in uporabo zabavne elektronike.
Da se zaradi uporabe pametnih telefonov spreminjajo celo naši možgani, je že spomladi v odmevni študiji ugotavljala skupina raziskovalcev univerz v Zürichu in Fribourgu.
Raziskovalec Arko Ghosh je po pisanju Reutersa pojasnil, da uporaba pametnih telefonov spreminja način, kako je palec povezan z možgani. Raziskavo so izvedli tako, da so uporabili EEG za merjenje aktivnosti možganske skorje na vzorcu 37 ljudi pri katerih je dominantna desna roka. 26 jih je uporabljalo pametne telefone z zasloni na dotik, 11 pa starejše verzije telefonov s tipkami. Ugotovili so, da so možgani ljudi, ki so s prsti veliko drseli po zaslonu pametnega telefona, drugače procesirali dotik.
Družba Kaspersky Labs pa je sredi septembra objavila rezultate raziskave, ki kaže, da ima človeštvo po zaslugi pametne tehnologije "digitalno amnezijo". Nekoč so si ljudje zapomnili na stotine strani dolge knjige. Danes je večina potrebo po zapomnjenju zreducirala na dolžino pin kode pametnega telefona, so nekoliko karikirano ponazorili situacijo.
"91 odstotkov vprašanih je priznalo, da internet predstavlja podaljšek njihovih možganov, 44 odstotkov pa, da je njihov spomin pravzaprav njihov pametni telefon, v katerem je vse, kar morajo vedeti," so zapisali v poročilu. Raziskava je bila sicer izvedena v ZDA.
Kako zelo se je spremenila vloga znanja in spomina pa kaže še en podatek iz raziskave. Tretjina vprašanih je dejala, da prej kot po spominu, za kakšnim splošnim dejstvom pobrska po spletu, po možnosti na pametnem telefonu, prav tako pa se zavestno odločijo, da se niti ne bodo trudili, da bi kakšno novo dejstvo shranili v možgane, saj bo tako ali tako vedno "nekje tam zunaj".
Znanstveniki sicer pravijo, da digitalna amnezija ni značilna le za mlade, ampak tudi za ljudi, starejše od 45 let, ki sicer niso odraščali v tako digitaliziranem svetu.
A če se bo morda "izvažanje" možganskih spretnosti pametnim napravam komu zdelo nenavadno in celo škodljivo, znanstvenica Genevieve Bell iz Intela, kot je pisal Independent, meni, da s tem ni nič narobe. Antropologinja pravi, da to zgolj pomeni, da ljudje drugače uporabljamo možgane, in da bi morali tej novi pismenosti posvečati veliko pozornosti, ko na primer ocenjujemo sposobnosti neke osebe. "Zmožnost kreiranja bistvenega vprašanja napravi, vedenje, katero aplikacijo ali storitev uporabiti za hiter odgovor, je znak inteligence in izraža stopnjo povezanosti s svetom, ne stopnjo neumnosti," je jasna.
Deloitte je medtem objavil raziskavo, ki so jo izvedli na britanski populaciji, o tem, kako pogosto ljudje preverijo na svojem telefonu ali so prejeli klic, sporočilo ali obvestilo z družbenega omrežja. Ugotovili so, da tretjina več kot 25-krat, šestina pa več kot 50-krat na dan. Torej približno vsakih 20 minut v 16 urah, kolikor smo na dan povprečno budni.
In še – 80 odstotkov mladih vožnjo z javnim prometom večinoma preživi s telefonom v roki, 43 odstotkov ga uporablja medtem, ko so za mizo in se prehranjujejo. Petina starih med 18 in 24 let med vožnjo namesto na cesto, gleda v telefon. Ta starostna skupina sicer telefon preveri povprečno 52-krat na dan, medtem ko starejši od 55 let to storijo okoli 12-krat.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.