Microsoft bo EU plačal drago kazen

Evropska komisija je ameriškemu računalniškemu velikanu naložila 561 milijonov evrov kazni, ker uporabnikom ni zagotovil preproste izbire spletnega brskalnika, s čimer je kršil evropska pravila o konkurenci. Prekršek je trajal 14 mesecev in prizadel 15,3 milijona uporabnikov. 561 milijonov evrov je sicer odstotek Microsoftovega letnega prometa.

Kaj bi moral storiti Microsoft?

Microsoft bi moral zagotoviti posebno okno, ki bi uporabnikom operacijskih sistemov Windows XP, Windows Vista in Windows 7 omogočalo tudi izbiro brskalnikov, konkurenčnih njegovemu Internet Explorerju.

Gre za "zelo resno" kršitev

Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je opozoril, da je Microsoftova kršitev "zelo resna", saj je prvič potrebno kaznovanje podjetja, ki ni spoštoval sklepa o zavezah, s katerim se je v preteklosti izognil sankcijam.

Leta 2009 je namreč Bruselj ustavil preiskavo domnevne zlorabe prevladujočega položaja Microsofta na trgu zaradi povezave Internet Explorerja z Windowsi, ker je ta obljubil spoštovanje sklepa o zavezah, da bo uporabnikom zagotovil okno za izbiro brskalnika. Komisija je leta 2009 Microsoftu s sklepom o zavezah naložila izpolnjevanje pravno obvezujoče zaveze za pet let, torej do leta 2014.

Okna ni bilo od nikoder

Vendar ameriški gigant okna za izbiro spletnega brskalnika ni vključil v servisni paket 1 za Windows 7 med majem 2011 in julijem 2012. V tem obdobju tako več kot 15 milijonov uporabnikov tega operacijskega sistema izbirnega okna ni videlo.

Izbirno okno je bilo sicer velik uspeh, pravi komisija. Od marca do novembra 2010 so evropski uporabniki operacijskih sistemov Windows, ki imajo za hišni spletni brskalnik Internet Explorer, naložili 84 milijonov brskalnikov.

Podjetje sodelovalo v preiskavi

Komisija je pri določanju kazni upoštevala resnost in trajanje prekrška ter sledila načelu, da mora ta odvračati od podobnih kršitev. Kot olajševalno okoliščino pa je upoštevala dejstvo, da je Microsoft zagotovil informacije, ki so omogočile lažjo preiskavo primera.

Pomen zdrave konkurence

Komisar je danes še izrecno opozoril, da je sklep o zavezah izjemno pomemben element evropske politike za zagotavljanje zdrave konkurence, saj omogoča hitro reševanje problemov.

Komisija kot varuhinja pogodb EU bedi nad spoštovanjem pravil za zagotavljanje zdrave konkurence. Če ugotovi kršitev, na primer zlorabo prevladujočega položaja na trgu, lahko določi sankcije, ki lahko znašajo do 10 odstotkov celotnega prometa kršitelja v minulem poslovnem letu.

Lahko pa komisija preiskavo konča tudi tako, da v skladu z 9. členom uredbe o pravilih za varstvo konkurence iz leta 2003 sprejme pravno obvezujoči sklep o zavezah, ki jih da kršitelj, in ne določi sankcij.

Komisija je doslej sprejela 29 sklepov o zavezah na podlagi omenjenega 9. člena in danes prvič izrekla kazen zaradi kršenja teh zavez. Tudi v tem primeru lahko komisija kršitelju naloži globo do 10 odstotkov njegovega celotnega prometa v minulem poslovnem letu.

Bruselj storil napako?

Bruselj je sicer zaradi Microsoftovega primera tarča kritik, češ da ni dobro opravil svoje naloge, ker je ameriškemu gigantu dovolil, da sam nadzoruje izvajanje svojih zavez. Za problem je komisija izvedela šele, ko je dobila pritožbo, saj ga Microsoft v svojih poročilih o izvajanju zavez ni omenil.

"Leta 2009 smo bili morda bolj naivni, kot smo danes," se je na te očitke odzval Almunia in napovedal, da bo komisija v prihodnje izvajanje zavez spremljala temeljiteje in te naloge zagotovo ne bo zaupala vpletenim podjetjem.

Microsoft priznava napako

Microsoft pa priznava napako, ki jo pripisuje tehničnim problemom, in obljublja, da bo v prihodnje storil vse, da se izogne podobnim težavam. "V celoti sprejemamo odgovornost za tehnično napako, ki je povzročila ta problem, in se zanjo opravičujemo," so sporočili po izreku kazni.

To sicer ni prva denarna kazen za Microsoft zaradi nespoštovanja evropskih pravil o konkurenci. Zaradi zlorabe monopolnega položaja na trgu s povezavo programa Windows Media Player z Windowsi in drugimi spornimi praksami ga je leta 2004 Bruselj prvič udaril s 497 milijoni evrov kazni.

Leta 2008 pa mu je zaradi nezagotavljanja informacij o svojih proizvodih tekmecem, tako da bi lahko njihova programska oprema delovala z Windowsi, izrekel 899 milijonov evrov kazni, ki je bila nato znižana na 860 milijonov evrov.