Ste še na Facebooku? Zamujate, mladi so že zdavnaj odšli na Snapchat

Ste med tistimi, ki so najprej potrebovali zelo dolgo, da so sploh slišali za Facebook, še dlje, da so razumeli, za kaj gre, nato pa so se vendarle še sami pridružili več kot milijardi njegovih uporabnikov?

V času, ko ste se spopadali s tem, kako ga uporabljati, ga je nova generacija, generacija, ki sveta brez interneta sploh ne pozna, že zavrgla in presedlala na množico novih družbenih omrežij. Čeprav imajo vse podobne funkcije (povezovanje s prijatelji, spoznavanje novih, deljenje fotografij, pošiljanje sporočil), najstniki kar naprej prehajajo med njimi oziroma uporabljajo več omrežij hkrati. Družbeno omrežje zavržejo takoj, ko ni več "kul". In kdaj ni več "kul"? Ko si mu pridružite vi.

Internet se je preselil na mobilne telefone, ker naročniški paketi vključujejo kar velike količine v naročnino zajetega prenosa podatkov, pa je tako večina ljudi ves čas on-line. Otroci niso izjema.

Mladi živijo v on-line svetu

Priročni pametni telefoni omogočajo stalen dostop do interneta na vsakem koraku. "Mladi so non-stop na spletu. Samo v dopoldanskem času ga obiščejo od 300- do 400-krat, da preverijo, kaj se dogaja, kdo je kaj napisal, naredil, objavil. Živijo v izrazito on-line svetu, v njem preživijo večino svojega časa. V off-line svetu opravljajo samo še tiste funkcije, ki jih morajo. Jejo, spijo, gredo na določene lokacije, družabno življenje se je konkretno preselilo v to sfero. Opažamo, da so sicer fizično prisotni drug ob drugem, a je vsak na svojem telefonu. Zelo težko je govoriti o interakciji dveh oseb, ki bi se pogovarjali, ker vsak na svojem telefončku preverja, kaj je novega. Sicer so fizično prisotni, a njihovi pogovori tečejo o tem, kaj je kdo objavil na kateri izmed platform družbenih omrežij. Nekih resnih debat ni," virtualni svet mladih pojasnjuje Tilen Dominko z zavoda Varni internet, ki že osmo leto na naših šolah izvaja delavnice o varni rabi interneta, zato je dobro seznanjen s trenutnim stanjem pri nas. "Tega je ogromno. Potem se pa zaletavajo drug v drugega, ker vsak gleda v svoj telefon," je pripomnil v šali.

Ko so na Facebook prišli starši ...

Ko so starši s štiriletno zamudo prišli na Facebook, so ga otroci zapustili. Sicer ga vsi imajo, ker ga morajo imeti, a ga ne uporabljajo. Facebook imajo naši starši, pravijo. "Za nas je mrtev. Je nekaj, kar smo uporabljali v osnovni šoli, ker je bilo to kul, zdaj pa je kot nerodno družinsko srečanje, ki ga ne moremo zapustiti," je v blog objavi A Teenager’s View on Social Media zapisal nek 19-letnik.

Pogosto je odskočna deska, da te nekdo najde na spletu, preprosto zaradi tega, ker ga imajo vsi. "Če te srečam na zabavi, te ne bom iskal na Twitterju ali Instagramu," je še razložil 19-letnik.

Uporabljajo ga predvsem za to, da ustvarjajo zaprte skupine, kjer med sabo izmenjujejo informacije, ki jih zanimajo, ter za 'zalezovanje' simpatij.

"Facebook še vedno beleži rast uporabnikov, tudi najstnikov, a so na njem bolj previdni. Ne samo, da so na tja prišli tudi njihovi starši, mnogih mladim predstavlja težavo to, da morajo uporabiti svoje polno, pravo ime in priimek, kar jih zelo razkrije," pravi strokovnjak za družbena omrežja Matej Špehar. Poleg tega pa Facebook od uporabnikov zahteva identifikacijo, če sumijo, da ne uporablja pravega imena in priimka oziroma če so se zlagali o svoji starosti, je dodal. Facebook namreč mlajšim od 13 let ne dovoljuje uporabe, pri teh letih pa mladi že več let uporabljajo družbena omrežja, predvsem torej tista, ki takšnih identifikacij ne zahtevajo.

Zaradi preobilice vsebin, oglasov, za uporabnika prenatrpanega prikaza vsebin in relativno kompleksnih nastavitev varnosti so se uporabniki začeli seliti na manjše, lepše kanale, pojasnjuje Špehar. "Facebook je kot švicarski nož, z njim lahko uredimo skoraj vse, a nič čisto temeljito. Če bi radi pisali blog, boste uporabili blogersko platformo, če ste fotograf, boste fotografije nalagali na Instagram, če ste zaprisežen klepetalec, uporabljate Whatsapp, Viber, Snapchat, Skype, če bi bi se radi s kom hitro skregali, pojdite na Twitter, če bi se radi hvalili pred prijatelji, kje ste vsakih pet minut, to lahko počnete na Swarmu, če bi se radi pohvalili, kako dobro jeste, boste to objavili na Foodspotingu," pojasnjuje. 

Rezultat manjše priljubljenosti tega omrežja je po Špeharjevem mnenju tudi v tem, da si na začetku preveč veselo klikali naokoli in všečkali strani, ki jih kasneje sploh ne zanimajo. "Facebookova časovnica je lahko zelo pregledna, a moramo vedeti, kaj klikamo. Potrebno je kar nekaj čiščenja, da res vidimo tisto, kar nas zanima. Je pa dejstvo, da je na Facebooku obilica vsebin in včasih je šum tako velik, da mnogokateri uporabniki omrežje kar zapustijo, saj se v preobilici informacij ne znajdejo več," je pojasnil. In zato se mnogi selijo na "čistejša", bolj specifična omrežja, ki so bolj poglobljeno namenjena le eni stvari.

so otroci odšli na Snapchat ...

Gre za mobilno aplikacijo, preko katere lahko naslovniku pošlješ fotografijo ali kratek videoposnetek, njegova posebnost pa je, da uporabnik lahko določi, kako dolgo bo ta posnetek na voljo naslovniku (od ene do 10 sekund). Ta dimenzija kratkotrajnega obstoja posnetkov je tisto, kar je posebej privlačno, saj imajo uporabniki občutek, da posnetek takoj izgine in se pri vsebini veliko bolj sprostijo.

"Snapchat je omrežje, kjer vsebine v nekaj sekundah, ko jih prejemnik vidi, izginejo za vedno. Tu si mladi običajno dajo duška in nekateri objavijo tudi preko 50 snapov dnevno. Gleda na to, da čez nekaj trenutkov izginejo, je tako, kot da se ne bi zgodili. Zato so tudi vsebinsko včasih dosti bolj drzni kot bi bili na kakšni drugi platformi," je pojasnil Špehar.

Snapchat je kraj, kjer smo res lahko, kar v resnici smo, s tem, da je še vedno vidna naša identiteta, razlaga avtor bloga A Teenager’s View on Social Media. "Je intimna mreža prijateljev, za katere mi je vseeno, v kakšnem stanju me vidijo," pravi.

A gre za lažen občutek, ki je lahko zelo nevaren, opozarja Dominko. Obstaja namreč mnogo mobilnih aplikacij, ki omogočajo shranjevanje prejetih "snapov", poleg tega pa prejemniki pogosto uporabijo kar funkcijo "print screen".  A se tega večina uporabnikov ne zaveda, navdaja jih občutek, da na tem omrežju lahko resnično svobodno izražajo sebe, saj gre za vsebine, ki kmalu izginejo. Ta dimenzija (navidezne) svobode in neobremenjenosti je razlog za takšno popularnost.

Poleg tega starši teh platform ne poznajo, zato se mladi lažje "skrijejo" v njih. Gre za svet mladih, v katerega še niso vdrli starejši in ga tako "pokvarili".

"Snapchat je v četrtem razredu nekaj samoumevnega. Ko otroke petega, šestega razreda vprašamo, kdo uporablja to družbeno omrežje, jih 75 odstotkov dvigne roko. Že v drugem in tretjem razredu je takšnih od 20 do 30 odstotkov," pove Dominko.

Čeprav je večina ljudi na Facebooku, dejansko objavljajo na Instagramu. Pri Facebooku jih precej moti to, da na svoji časovnici vidijo objave neznanih ljudi (ker jih všečkajo njihovi prijatelji), kar jih ne zanima, ter mnogo vsiljivih oglasov, na Instagramu pa tega ni. Všeč jim je, ker je bolj osredotočen na vsebino. "Moja časovnica je dejansko sestavljena iz vsebine, ki jo dejansko želim videti. To pomeni, da se bom vračal. Poleg tega je vsebina višje kakovosti, ljudje si vzamejo čas za urejanje svojih fotografij, namenijo več časa napisu nad fotografijami, ki jih naredijo bolj relevantne in zabavne. Na Facebooku kar 'vržemo' na zid vse, kar imamo, da lahko ljudje označijo drug drugega, in pokažemo družini, da smo še živi," je razliko med omrežjema pojasnil 19-letni avtor zgoraj omenjenega bloga.

Tako ameriški kot slovenski najstniki so po večini obupali nad Twitterjem. "Če sem popolnoma iskren, večina nas ne razume, v čem je bistvo. Tam ti sledijo neki naključni tujci," je pojasnil najstnik.

Kot resnično življenje, a boljše': Viber, Tinder,  WhatsApp, Twitch, Swarm 

Po Špeharjevih besedah pri nas brez dvoma prednjači Snapchat, sledijo pa mu Instagram, 9Gag, YouTube, Viber, Tinder, WhatsApp, Twitch in Twitter.

Tinder je namenjen iskanju in spoznavanju potencialnih partnerjev, je aplikacija za "zmenkarije", kjer iščeš ljudi, ki so v bližini. "Je kot resnično življenje, a boljše," čar družbenih omrežij pomenljivo ponazarja njihov slogan.

Twitch je igričarska platforma, na njej igralci v živo predvajajo igro, ki jo igrajo in jo komentirajo. Nekako gre za to, da namesto, da sam igraš igro, gledaš, kako to počne tvoj priljubljeni "streamer" (igralec, ki igranje igrice prenaša v živo).

Swarm je platforma, na kateri beležiš lokacije, kjer se nahajaš, in na podlagi obiskanih krajev zbiraš točke ter tekmuješ s prijatelji. Poleg tega pa lahko vidiš, če se tvoji prijatelji nahajajo kje v bližini. "Swarm vsakdanjik spremeni v igro," pravi njihov slogan.

Viber in WhatsApp sta platformi za pošiljanje sporočil.

Novi družbeni mediji predvsem omogočajo lažje, hitrejše in predvsem bolj zabavno deljenje vsakdanjih trenutkov v življenju. Predvsem popularna je dimenzija začasnosti, gre za primernejše kanale za deljenje naključnih, neresnih trenutkov. Mnogi so prepričani, da posnetke vidijo le prijatelji, ki jim zaupajo, ker pa posnetki hitro izginejo, jim tudi dajejo občutek svobode in sproščenosti. Mladi jih dojemajo kot prostor brez posledic, zato so tako priljubljeni, a seveda temu, kot smo omenili, ni tako.

Čez lužo pa med mladimi vse bolj na priljubljenosti pridobiva aplikacija Wishbone, platforma za izražanje mnenj o popularnih temah. Uporabniki lahko ustvarjajo svoje ankete, v katerih druge uporabnike sprašujejo, katera izmed dveh izbir jim je ljubša (kakor je bilo včasih vprašanje The Beatles ali Rolling Stones, malo kasneje Jeniffer ali Angelina, danes pa Harry ali Louis).

Morda se zdi nenavadno, da ima že 3 milijone uporabnikov, a mladim na nek način predstavlja pobeg, sprostitev od drugih družbenih omrežij, saj tu ne gre za tekmovanje o priljubljenosti, številu všečkov. Prav tako tam ne ustvarjajo profilov s fotografijami, ampak se predstavljajo s svojimi interesi. "Všeč mi je, da ni važno, kako izgledaš, pa lahko vseeno kaj objaviš", je za New York Times povedala najstnica. Instagram tako temelji na popolnih selfijih, tudi pri Snapchatu so v ospredju posnetki sebe, tu pa so v ospredju mnenja in interesi posameznika. "Nihče ne objavlja nesramnih komentarjev, mi samo primerjamo stvari," je dodala. "Gre za ustvarjanje okolja, kjer ni občutka, da lahko zmaga le en odstotek ljudi," je povedal Eric Kuhn, vodja podjetja Science, ki je lastnik te aplikacije.

Nenapisana pravila

Conor Dougherty se je za New York Times  pogovarjal z več najstniki in jih spraševal o pogostosti in načinih uporabe družbenih omrežij. Pojasnili so mu nekaj nenapisanih pravil, pol katerih se ravnajo pri uporabi različnih platform družbenih omrežij. Če se ne zgodi nič posebnega, objavijo par posnetkov na Snapchat, nič pa na Instagram. Zakaj? Ker je Instagram poseben, mu je pojasnila najstnica. Na Snapchatu sporočila takoj izginejo, zato ti ni treba biti selektiven, nivo kvalitete je manjši. Na Instagramu pa moraš biti pazljiv, da prijateljev ne zasuješ s ploho nekvalitetnih fotografij, ker jih lahko spravijo ob živce.

Redno tudi brišejo fotografije na Instagramu, da njihovi profili ne bi imeli več kot le peščice fotografij naenkrat. Ko je Doughrety povedal, da ima na svojem Instagram profilu več sto fotografij, sta ga intervjuvanki pogledali, kot da bi prišel iz povsem drugega časa. Ena je povedala, da trenutno na svojem profilu nima nobene fotografije.

Nekateri svoje ideje pred objavo pokažejo več sovrstnikom, da dobijo mnenje, ali naj zadevo sploh objavijo ali ne,  nekateri vnaprej načrtujejo, kaj in kdaj bodo objavili in kaj bodo pripisali zraven, ideje si par dni prej zapisujejo na svoje telefone, mnogi izbrišejo objavo, če po določenem času od objave ne dobi dovolj všečkov in podobno.

Tudi virtualni svet torej ima svoja pravila obnašanja, ki zahtevajo kar nekaj spretnosti in premisleka, predvsem pa jih mora posameznik, ki želi biti v tem svetu priljubljen, dobro obvladati.

"Da bi lahko usklajevali svoje identitete in obveze do sveta v svojih žepih, se ravnajo po pravilih, s katerimi so se zlili njihovi vrstniki," pravi Dougherty.

Zakaj mladi tako radi uporabljajo družbena omrežja?

Ker jih uporabljajo vsi drugi. Mladi vedno iščejo nekaj novega in gredo tja, kjer so vrstniki. "Samopotrjevanje, čustvena podpora, druženje, občutek, občutek, da so 'in', da so del dogajanja, to je tisto, kar jih popelje v vsa ta družbena omrežja, ki jih uporabljajo sovrstniki," pravi Dominko.

"Najstniki svoje življenje dokumentirajo preko mobilnega zaslona", stanje opisuje Dougherty.

"Mislim, da so najstniki zasvojeni s povezanostjo z vrstniki in potrditvijo, ki jo lahko dobijo na družbenih medijih," je povedala otroška psihologinja Marion Underwood, soavtorica CNN-ove raziskave najstnikov in družbenih medijev. "Da ves čas vedo, kaj počnejo drugi, koliko ljudi je všečkalo njihove objave, da vidijo, koliko njihovih sledilcev so dobili in koliko izgubili ... mislim, da te to hitro lahko zasvoji," je pojasnila.

Sociolog Robert Faris, drug avtor te študije, pa je dodal, da najstnike (pa tudi odrasli pri tem niso izjema, op. a.) pogosto navdaja tesnoba glede tega, kaj se dogaja na spletu, ko niso dosegljivi, kar pa vodi v obsedeno nenehno preverjanje družbenih omrežij.

V CNN-ovi raziskavi so raziskovali ravno to vprašanje: zakaj so najstniki tako nemirni in morajo ves čas vedeti, kaj se dogaja na spletu? Ugotovili so, da gre po večini za potrebo preverjanja popularnosti svojega statusa. Največ anketiranih najstnikov je namreč pojasnilo, da hočejo ves čas vedeti, če njihove objave dobivajo všečke in komentarje. Drugi so odgovorili, da hočejo videti in vedeti, če njihovi prijatelji kaj počno brez njih, nekaj pa tudi, da skušajo preverjati, da jih kdo ne obrekuje.

"To je starostna skupina, ki se zelo obremenjuje s tem, kako bodo sprejeti, kakšen bo njihov status med vrstniki," je povedala Underwoodova in dodala, da "gre za način, da se povežejo s prijatelji, da vidijo, kaj počnejo drugi ter način, da dobijo podporo in spodbude za svoja dejanja, mišljenje".