Šef vas gleda, vi pa ne veste. Poglejte, kaj vse vidi ...

Ste že kdaj poklicali domov s službenega telefona? Na službenem računalniku iskali informacije, ki niso nujno povezane s trenutnim projektom, ali brskali po zasebni elektronski pošti? Precej verjetno je, da za to vaše početje ve tudi vaš delodajalec.

dekle z računalnikom

Delodajalcev prav nič ne moti, če za delo uporabljate svoja delovna sredstva in delate zunaj delovnega časa. Če pa v službi čas porabljate za zasebne zadeve, pa se lahko hitro znajdete v težavah. (Foto: Thinkstock)

Življenje v totalitarnem režimu, kjer je pod drobnogledom vsaka beseda, vsako dejanje, je za večino nepredstavljivo. Pa čeprav je to življenje, ki ga živijo številni delavci, le da se tega ne zavedajo, pravijo strokovnjaki.

Če na eni strani sodobna tehnologija delavcem pomaga delati bolje in hitreje, je namreč v veliko pomoč tudi delodajalcem – pri nadzoru zaposlenih.

"Vaš delodajalec lahko izve čisto vse o vašem življenju," svari Lewis Maltby iz ameriškega Nacionalnega instituta za pravice delavcev.

Zveni zlovešče? Mogoče vsekakor je. Delodajalci pač brskajo po vaši pošti, preverjajo, kaj in kdaj ste iskali na svetovnem spletu, nameščajo video kamere, da lahko ugotavljajo, kaj ste počeli, s kom in kdaj, nameščajo posebne programe, ki si zapomnijo gesla vaše spletne pošte – na primer tiste na priljubljenem Gmailu, Facebooku ali kakšnem drugem družbenem omrežju, nadzorujejo, katere dokumente tiskate na službenem tiskalniku, koga in kako pogosto kličete s službenega telefona ali mobilnika, s pomočjo GPS ugotavljajo, koliko (ne)upravičenih kilometrov ste opravili s službenim avtomobilom.

Čeprav delodajalce seveda ne moti, da z zasebnega mobilnika ali računalnika še pozno v noč pošiljate službene zadeve in delate, se lahko zaradi enake uporabe službenih pripomočkov v zasebne namene hitro znajdete v težavah.

In če slučajno menite, da vaš delodajalec zagotovo ni takšen špijon, pomislite še enkrat. Že leta 2007 je raziskava, sicer izvedena v ZDA, pokazala, da delodajalci le redko zamudijo priložnost za vohljanje za zaposlenimi. Takrat je skoraj 80 odstotkov delodajalcev priznalo, da nadzorujejo uporabo svetovnega spleta, 65 odstotkov podjetij blokira dostop do nekaterih spletnih strani, več kot polovica delodajalcev shranjuje in prebira elektronsko pošto zaposlenih, pregleduje njihove računalniške datoteke, izpiske telefonskih klicev in uporablja videonadzor, skoraj 40 odstotkov pa jih celo spremlja, ali njihovi zaposleni res tipkajo, takrat ko bi morali.

Podobno iznajdljivi kot ameriški delodajalci so seveda tudi slovenski. Nadzorne kamere je mogoče najti že na skoraj vsaki stavbi. Čeprav je uporaba uradno dovoljena za zaščito ljudi in premoženja, je seveda jasno, da se delodajalci težko uprejo skušnjavi in opazujejo še marsikaj drugega. Tudi nekatera večja slovenska podjetja priznavajo, da je njihov vozni park opremljen s pripomočki za sledenje uporabe službenih vozil, nadzor računalnikov in njihove vsebine pa lahko zaposleni pričakujejo kot del službe.

Čeprav obstajajo nekatere zakonske omejitve glede nadzora zaposlenih, strokovnjaki večinoma menijo, da če želite popolnoma ohraniti svojo zasebnost, potem službenih delovnih pripomočkov ne uporabljajte v zasebne namene.
Ob odsotnosti jasnih zakonskih določil je sicer jedro spora približno takšno: delodajalci so prepričani, da imajo pravico do nadzora, ker so računalniki, službeni avtomobili in službeni telefoni njihova last. Pravijo, da zaposlene nadzirajo, da bi videli, ali ne kršijo internih aktov, izdajajo službenih skrivnosti ali delovna sredstva celo izrabljajo za storitev kaznivih dejanj.

Ti argumenti sicer hitro trčijo ob vprašanje, kje se konča meja nujnega in začne vohljanje. Za slednje so namreč ti izgovori zelo priročni, ker je potrebna tehnologija razmeroma poceni, pa je nadzor zaposlenih tudi izjemno preprost.

Na drugi strani enačbe pa so zaposleni, ki so tudi, ko prestopijo službeni vhod, še vedno samo ljudje, ki imajo nekje med temeljnimi pravicami tudi pravico do zasebnosti. Celo na delovnem mestu. V tem smislu je tudi evropska zakonodaja precej bolj prizanesljiva od na primer ameriške.

Računalničar

Strokovnjaki: Delodajalci pretiravajo! Ljudi se odpušča zaradi nedela, ali je zato kriv Facebook ali Google, pa je vseeno. (Foto: Thinkstock)

O pravici do zasebnosti govori tudi zakon o delovnih razmerjih. Določa tudi, da se lahko obdelujejo samo osebni podatki, ki so nujni za uresničevanje pravic in obveznosti v delovnem razmerju.

Koliko imajo s tem opraviti podatki o tem, kolikokrat ste se med službenim časom prijavili na Facebook, Twitter ali če ste poiskali nasvet za popravilo avtomobila, je že drugo vprašanje.
Evropska sodna praksa je doslej pokazala, da je na nekaj zasebnosti še vedno mogoče računati. Kot navaja zbornik Kriminaliteta in tehnologija, sta še posebej pomembni odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice v primerih Halford proti Združenemu kraljestvu iz leta 1997 in Copland proti Združenemu kraljestvu deset let kasneje.

V prvem je sodišče odločilo, da ima zaposleni na delovnem mestu pravico pričakovati zasebnost, zato je bilo zbiranje podatkov o zasebnih klicih s pisarniškega telefona povsem neprimerno. V drugem primeru pa so enako odločili, ko je delodajalec pregledoval izpiske telefonskih številk, ki jih je Coplandova klicala med delovnim časom ter sezname spletnih strani, ki jih obiskovala. Prav tako so presodili, da kršitev predstavlja že samo zbiranje in obdelava prometnih podatkov, ne le obdelava njihove vsebine.

Pravniki radovedne delodajalce sicer večinoma opozarjajo na eno bistveno stvar – pomembno je, da so zaposlenim pravila igre znana, omejitve pa naj bodo opredeljene z notranjimi akti. Če ni seznanjen s tem, kje in kdaj je nadzorovan, je namreč evropska sodna praksa pogosto na strani zaposlenega.

Kako velika je pravica zaposlenega do zasebnosti na delovnem mestu, je sicer odvisno tudi od samega delovnega mesta – pri delu z zaupnimi podatki je seveda manjša, vendar pa strokovnjaki menijo, da je predvsem pomembno, da je nadzor poleg transparentnosti še sorazmeren.
Preverjanje, kaj zaposleni išče po spletu med delovnim časom, pa to ni, menijo. Zaposlenega se namreč iz krivdnih razlogov odpusti, ker ni (zadovoljivo) opravil svojega dela. Ali zato, ker je nesposoben, ali pa zato, ker je večino časa ždel na Facebooku, pa ni pomembno.
 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 122
 
yokerXDInterfan 18.05.2013 13:55:41
no sam tkole.....poglejte firme kot so google, fb itd kako imajo delovno okolje....zato pa so uspešni
 
gLukas 18.05.2013 11:57:28
Pri nas smo v proizvodnji pod kamerami,kar me ne moti.Svoje delo moram opraviti če me kdo gleda ali pa ne,se pa na ta način vidi kdo dela in kdo ne(na srečo se to pozna tudi pri plačah).Načeloma sem proti pretiranemu nadzoru,toda ne razumem kaj ni jasno tistim katerim nadrejeni težijo če so med delovnim časom na FB.
 
melasiba 18.05.2013 09:25:47
Pri meni je pa prav nasprotno. Jaz bi pa rada videla, da bi delala pod kamerami, da bi vsaj moji šefi videli, da delam cel šiht kot črnc. No, čeprav se ne bi nič spremenilo. Kolikokrat nimam časa iti na toalete, da o malici in pauzi sploh ne govorim. Pojem stoje, bi se lahko reklo, da hitro požrem, pa še to na večkrat, ker na enkrat ni časa. Ker moji šefi niso iz tega faha, so samo lastniki, ne znajo presodit, koliko je treba delat, da vse uspeš. To se ne dogaja samo meni, tudi večina mojim kolegicam iz službe. Je pa res, da tudi kdaj telefoniram domov v primeru popoldanske smene. ko pridejo otroci domov, da jih pozdravim. Ali pa mogoče hiter klic, da kaj vprašam ali obvestim. To je za minuto, dve. Na net grem samo za sluzbene potrebe, mora bit že praznik, da pogledam kaj zase. Na osem ur vsakemu pripada pol ure pauze, To je na en teden dve uri in pol. Res enormni čas za mene. V celem tednu nimam prostega časa pol ure. Pol se pa tisti, ki se bunite, da vas šefi nadzirajo, vprašajte, kar je boljše, da delaš, da dol ne padeš al pa to, da imate toliko časa, da lahko brskate po netu in telefonirate za osebne zadeve. Jaz mislim, da zaposleni res veliko izkoriščajo svobodo na delovnem mestu, potem pa kapitalistični šefi vse to še potencirajo in mečejo vse zaposlene v isti koš. Tudi to je res, da šefi izkoriščajo delavce in cel sistem, pol se pa bojijo, da to delajo tudi drugi njim.
Ata_Smrk 18.05.2013 07:48:26
Mag. klavdija, kaj bos rekla?
Aja, ti delas posteno...
neonis 17.05.2013 23:32:35
Kako bi se lahko nadzorovali, če je katera uslužbenka dokaj simpatična šefu, in kako ukrepati, če šef podleže laskanju?
 
srecnii 17.05.2013 22:38:33
Kdo pa še brska po FB preko službenega računalnika. Vklopš mobitel pa tam brskaš, te šef zagotovo ne bo nadziral.
sast7625 22.05.2013 10:57:32
Seveda te bo..
net je služben :D
 
pinkoponko 17.05.2013 22:23:39
ko bo kdo stimulativno plačan za to kar anredi se ne bo ubadal s facebookom ampak bo delal da bo čim več cvenka nabral v 8 urah. Dokler pa bo veliko ljudi dobilo plačo samo zato ker pridejo v službo in grejo po 8 urah domow bodo taki ljudje samo hodili v službo...
Jimi1 19.05.2013 14:10:55
Problem je v temu, da so podjetja, ki delavce najslabše plačujejo najbolj prepolna vse mogoče vohunske opreme....Stimulativna plača je dandanes v Sloveniji zgolj zavajanje zaposlenih, dokler le ti tega ne pogruntajo, zato pa tudi vohunjenje za njimi, da one, ki jih pamet sreča pravočasno odstranijo iz podjetja, ker se bojijo kontaminacije preostalih...
Oleander 17.05.2013 21:45:15
Vse je v tem kdo je na računalniku bolj spreten,....
Pri meni se je nehalo, ko sem med takim skritim nadzorom s ključka odprl sliko tajnice in njega v kočljivem položaju,....
Vsi smo prijatelji :) :)
Ne moreš, da verjameš 17.05.2013 20:59:45
Mimo grede ... a ni to jankovičev jurček?
Ne moreš, da verjameš 17.05.2013 20:58:34
tudi na mojem službenem računalniku sem zavohal nek program, ki nadzira cel računalnik, kar delam ipd ... ampak ker nisem neumen, si ta program vedno izklopim. upati pa tako nič ne upa, ker se bi izdal, da me nadzoruje ... mam malo več pojma o računalnikih kot on .. pa tudi če me izsledi ... brez mene lahko biro zapre, ker je len, da smrdi z njega ...
Več komentarjev