Za varnost 900 milijonov uporabnikov Facebooka skrbi okoli 300 Facebookovih policistov. In dela jim ne zmanjka. Njihovo delo je varovanje uporabniških računov ljudi, ki za vsako zavarovano spletno stran ali spletni servis uporabljajo isto uporabniško ime in geslo ter so zato še posebej ranljivi za spletne kriminalce, ki vdirajo v uporabniške račune.
Potem so še tisti, ki s pomočjo lažnih gumbov za "všeč mi je" širijo neželena spletna sporočila, pa neprevidneži, ki se s klikanjem na lažne ekskluzivne šokantne ali zvezdniške novice izpostavljajo nevarnosti prenosa virusov, je za portal The Verge povedal eden od Facebookovih spletnih policistov Fred Wolens.
Skupina podrobno spremlja tudi drugo dogajanje na spletu. Ko se objavi baza uporabniških imen in gesel kakšnega spletnega servisa, kot se je lani zgodilo na portalu Gawker, uporabnike, katerih uporabniška imena se ujemajo tudi s Facebookovimi, obvestijo, naj nujno zamenjajo svoje dostopne podatke.
Naslednji varnostni ukrep je varovanje osebnih podatkov uporabnikov pred zunanjimi povezavami. V ta namen, ko uporabnik klikne na katero od povezav, objavljenih na Facebooku, kar je pogosto, saj uporabniki na dan kliknejo na okoli tri milijarde povezav, njegov referenčni URL ostane skrit.
Pošiljatelji neželenih spletnih vsebin za lovljenje nič hudega slutečih žrtev radi uporabljajo tudi nevidne gumbe "všeč mi je", ki jih postavijo na vrh pravih ikon. Tako je morda klik na ikono "Download file" na sumljivi strani za prenašanje piratskih vsebin pravzaprav gumb "všeč mi je", s klikom pa ste pravkar postali ljubitelj vam še neznane vsebine. Ne da bi vi zato vedeli, lahko nato pošiljatelji neželenih vsebin okužijo še novičarske vire (news feed) vaših prijateljev. Facebook se proti "ugrabiteljem Like gumbov" borijo z okencem, ki uporabnika Facebooka vpraša, ali je res nameraval všečkati določeno stran.
Naslednji način zavajanja uporabnikov, ki ga preganja Facebookova policija, je objavljanje "norih" novic, ki so na videz tako zanimive, da enostavno ne morete mimo tega, da ne bi kliknili nanje. Na primer novica, da je Justina Bieberja zabodel ponoreli oboževalec. To se seveda ni zgodilo, bo pa prineslo ogromno količino klikov. Te metode uporabljajo tisti, ki služijo z večanjem klikov na določeni spletni strani, uporabnike pa tja pošiljajo s pomočjo lažnih novic. Ugotovili so namreč, da je takšen način precej bolj učinkovit od običajnega objavljanja oglasnih sporočil. Naloga Facebookove policije je, da te lažne povezave čim prej odstrani, saj gre za moteče zavajanje uporabnikov, poleg tega pa spletni nepridipravi na ta način služijo s Facebookom.
Zaradi všečkanja strani, ki je v resnici ne marate, večje varnostne težave sicer ne bodo nastopile, meni Wolens, težava pa nastane, ko ljudje enako uporabniško ime in geslo uporabljajo za vse mogoče spletne servise. Ko vam na neki strani ukradejo uporabniško ime ali geslo, ga nepridipravi enostavno uporabijo še na spletnih omrežjih, servisih za elektronsko pošto, kjer nabirajo predvsem informacije in servisih za spletno bančništvo, kjer lahko dobesedno ostanete brez denarja.
Večina kraje gesel in vdorov se tako ne zgodi na samem Facebooku, ampak jih tukaj nepridipravi le preskusijo. Na samem računalniku pa gesla zbira zlonamerna programska oprema, svari Wolen. Da bi našli okužene računalnike, ima Facebook več avtomatiziranih sistemov, ki opozorijo na okužene sisteme, ki na primer razpošiljajo na stotine sporočil ali kažejo kakšno drugo nenavadno vedenje.
Poleg tega nadzorujejo tudi prošnje za Facebookovo prijateljstvo. Vse prošnje namreč ne dospejo do vas, saj kompleksen algoritem odloča o verjetnosti, ali je nekdo resničen potencialen prijatelj ali pošiljatelj neželenih sporočil. "Precej zagotovo vemo, kdo je vaš potencialen prijatelj," pravi Wolens. "Če z nekom po imenu David iz Brazilije nimate nobenega skupnega prijatelja, poleg tega je ta David v zadnji uri ljudem, med katerimi ni nobene prave povezave, razposlal 200 prošenj za prijateljstvo, potem bo filter skoraj zagotovo preprečil, da dobite prošnjo od osebe, ki najbrž ni resnična."
Kaj pa, če se je David iz Brazilije pravkar preselil v Slovenijo in zato klika nove prijatelje? Algoritem preveri tudi spremembo kraja bivanja, izobraževanja, dela, spremembo elektronskega naslova in še mnoge druge podatke, iz katerih bi skoraj zagotovo razbral kakršno koli povezavo med vami in Davidom.
Facebookov seznam zlonamernih spletnih povezav vsebuje milijarde "slabih" URL-jev, spam filtri pa so izjemno natančni, zato na dan le 0,5 odstotka uporabnikov na dan dobi neželeno sporočilo. To Facebooku uspeva s pregledom vsake vsebine, ki je dodana na portal. Zato se seveda marsikdo sprašuje, kako velik je Facebookov poseg v njegovo zasebnost. Težava je tudi, da se kontrole občasno zmotijo in cenzurirajo neškodljive vsebine, kar občasno povzroči veliko razburjenje uporabnikov.
Kakor koli – z registracijo na to spletno družbeno omrežje se uporabniki strinjajo z varnostnimi pogoji in dovolijo nadzor nad objavljeno vsebino. Sicer pa bi se brez nadzora, pravi Wolens, Facebook iz kraja zabave spremenil v raj za pošiljatelje neželenih vsebin in oglaševalce sumljivih produktov in vsebin. Velja pa tudi, da je v Facebookovi državi vrnitev državljanstva v primeru nestrinjanja s pogoji precej enostavna. Enostavno zbrišete profil.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.