Posebna globalna raziskava je proučila uporabo tako imenovanih piratskih programov oziroma uporabo računalniških programov brez licenc. V Sloveniji se kljub očitni povezavi med nelicencirano programsko opremo in računalniškimi napadi takšne prakse še vedno poslužuje veliko število uporabnikov. Pravzaprav se je delež teh od zadnje tovrstne raziskave, ki so jo izvedli leta 2013, še povečal za dva odstotka in zdaj znaša že 43 odstotkov uporabnikov programske opreme.
Igranje z ognjem
Svetovno gledano se je sicer stopnja nekoliko zmanjšala, in sicer s 43 na 39 odstotkov, a nove skrbi vzbujajo podatki, da so nelicencirani in tako tudi bolj ranljivi programi prisotni celo v nekaterih zelo občutljivih panogah. "Raziskava je odkrila, da stopnja nelicencirane programske opreme znaša 25 odstotkov v bančništvu, zavarovalništvu in podjetjih, ki trgujejo z vrednostnimi papirji," pravijo avtorji raziskave z organizacije BSA | The Software Alliance. Zanimiva je tudi ocena anketiranih informacijskih direktorjev. Ti namreč ocenjujejo, da 15 odstotkov zaposlenih v njihovem omrežju namešča programsko opremo brez njihove vednosti. Še skoraj dvakrat več zaposlenih pa trdi, da v omrežju nalagajo nepooblaščene programe.
Raziskava med končnimi uporabniki, vodjami oddelkov za informacijske tehnologije in poslovnimi uporabniki osebnih računalnikov tako potrjuje, da je raven uporabe nelicencirane programske opreme še vedno visoka in da se podjetja ter posamezniki, ki uporabljajo nelicencirano programsko opremo, igrajo z ognjem. V okoljih, kjer se uporablja nelicencirana programska oprema, se verjetnost napadov s škodljivo programsko opremo bistveno poveča. Stroški teh napadov so lahko osupljivi. Samo leta 2015 so stroški računalniških napadov za podjetja znašali več kot 360 milijard evrov, pravijo avtorji raziskave.
Poročilo dodaja še, da lahko podjetja ublažijo tveganja na področju računalniške varnosti, če se prepričajo, da je vsa programska oprema kupljena od legalnih ponudnikov, in uvedejo interni program upravljanja licenc za programsko opremo (Software Asset Management ali na kratko SAM). Organizacije, ki učinkovito vpeljejo upravljanje licenc in ga integrirajo v svoje poslovanje, vedo, kaj se nahaja v njihovih omrežjih in ali je ta programska oprema legalna in licencirana. Prav tako lahko optimizirajo svojo uporabo programske opreme in namestijo samo programsko opremo, ki jo dejansko potrebujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje licenc pomeni tudi uvedbo pravilnikov in postopkov za nabavo, vpeljavo in odstranjevanje programske opreme.
Najpomembnejši podatki raziskave po regijah:
- Regija z najvišjo stopnjo (61 odstotkov) nelicencirane programske opreme je bila azijsko-pacifiška regija, pri čemer se je stopnja znižala za en odstotek v primerjavi s podatki iz prejšnje raziskave iz leta 2013.
- Regija z naslednjo najvišjo stopnjo je bila Srednja in Vzhodna Evropa z 58 odstotki (tri odstotke nižja kot v prejšnji raziskavi). Sledila ji je regija Bližnjega Vzhoda in Afrike s 57-odstotno stopnjo nelicencirane programske opreme (dva odstotka manj kot v prejšnji raziskavi).
- Severna Amerika je imela še naprej najnižjo, 17-odstotno stopnjo, čeprav tudi to predstavlja izgube, katerih komercialna vrednost znaša 10 milijard USD.
- V Zahodni Evropi se je skupna raven nelicencirane programske opreme spustila za odstotek na 28 odstotkov.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.