Znanost in tehnologija

Dan varne uporabe interneta: za 73 odstotkov oseb, starih 16–74 let, je internet postal del njihovega vsakdana

Ljubljana, 09. 02. 2016 06.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Letošnji dan varne rabe interneta poteka pod sloganom Prispevaj k prijaznejšemu internetu tudi ti! V ta namen so v Safe.si pripravili spletni paket gradiv za delo z učenci. Prav tako so pripravili plakat za osnovne in srednje šole, s katerim skušajo mlade opozoriti na posledice pošiljanja razgaljenih slik.

9. februarja zaznamujemo dan varne uporabe interneta, ki letos poteka pod sloganom Prispevaj k prijaznejšemu internetu tudi ti! Na Statističnem uradu ugotavljajo, da so Slovenci vse več na internetu, zato je ozaveščanje nujno potrebno. 

Kaj kažejo podatki?

Med redne uporabnike štejemo tiste, ki so v prvem četrtletju 2015 odgovorili, da so internet uporabljali najmanj enkrat v zadnjih treh mesecih.
V prvem četrtletju 2015 je bilo med osebami, starimi 16–74 let, 73 odstotkov takih, ki so internet uporabljale redno (v EU-28: 79 odstotkov), 83 odstotkov od teh pa ga je uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-28: 85 odstotkov). Delež rednih uporabnikov interneta se je od leta 2004 podvojil (takrat je znašal 37 odstkov), povečal pa se je tudi delež vsakodnevnih ali skoraj vsakodnevnih uporabnikov med njimi (v 2004 jih je bilo 60 odstotkov), so pojasnili na Statističnem uradu RS (Surs).

Največ rednih uporabnikov interneta je med mladimi, starimi 16–24 let, saj ga ti uporabljajo skoraj vsi; v 2015 jih je bilo 99 odstotkov (EU-28: 96 odstotkov), od teh jih je 93 odstotkov uporabljalo internet vsak dan ali skoraj vsak dan (EU-28: 94 odstotkov). Najmanj rednih uporabnikov interneta je med osebami, starimi 65–74 let; v 2015 jih je bilo 27 odstotkov (EU-28: 45 odstotkov). Med temi pa je bilo 65 odstkov takih, ki so internet uporabljali vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-28: 72 odstotkov).

''On the go''

Šok
Šok FOTO: Thinkstock

Na Sursu so še dodali, da čedalje več uporabnikov interneta dostopa do interneta medtem, ko so zunaj doma ali delovnega mesta (''on the go''). V prvem četrtletju 2015 je bilo takih kar 47 odstotkov uporabnikov interneta, starih 16–74 let. Pri tem so za dostop do interneta uporabljali mobilni telefon (v letu 2014 je bilo takih uporabnikov interneta 37 odstotkov). Od teh jih je večina, 91 odstotkov, dostopala do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij, 68 odstotkov pa prek brezžičnega omrežja (Wi-Fi).

Vsak tretji redni uporabnik na spletne strani nalagal lastne fotografije in posnetke

Med vsemi rednimi uporabniki interneta, starimi 16–74 let, je bilo v prvem četrtletju 2015 51 odstotkov takih, ki so sodelovali v spletnih družabnih omrežjih (70 odstotkov od teh vsak dan ali skoraj vsak dan). Samo med 16–24-letnimi rednimi uporabniki interneta pa je bilo takih 90 odstotkov (82 odstotkov od teh je sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih vsak dan ali skoraj vsak dan), so ugotovili na statističnem uradu. 37 odstotkov rednih uporabnikov interneta (16–74) je nalagalo na spletne strani lastne fotografije, videoposnetke, glasbo, tekste, 36 odstotkov jih je telefoniralo ali videotelefoniralo s spletno kamero.

Na spletu so žal tudi virusi

Na Sursu so še ugotovili, da je bila okužba z računalniškim virusom najpogostejša težava pri uporabi interneta v zadnjih 12 mesecih. V prvem četrtletju 2015, je bilo med osebami, starimi 16–74 let, 75 odstotkov takih, ki so internet uporabljale vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih. 16 odstotkov teh oseb je pri tem naletelo na okužbo z računalniškim virusom in hkrati izgubilo podatke ali čas (v EU-28: 21 odstotkov). 49 odstotkov teh oseb je izdelovalo varnostne kopije zasebnih podatkov iz svojega računalnika (npr. dokumente, fotografije) na zunanje medije za shranjevanje (npr. na CD, DVD, zunanji disk, USB-ključ) ali v oblak (v EU-28: 55 odstotkov).

En odstotek uporabnikov interneta je v tem obdobju doživel zlorabo osebnih podatkov ali drugačno zlorabo zasebnosti (npr. zlorabo fotografij, videoposnetkov; v EU-28: 3 odstotki), finančno izgubo zaradi goljufije pri plačilu s kreditno ali debetno kartico (v EU-28: 1 odstotek) in to, da so otroci dostopali do neprimernih spletnih strani (v EU-28: 2 odstotka).

K prijaznosti največ lahko prispevate sami

Uporabniki interneta lahko namreč veliko prispevajo k temu, da je internet prijaznejši do vseh, so sporočili iz nacionalne točke osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si.

Vsi uporabniki interneta bi morali spoštovati tako svojo zasebnost kot tudi zasebnost drugih in skrbeti, da je internet prijazno okolje za vse uporabnike, od najmlajših do najstarejših, pojasnjujejo v Safe.si.

Na številnih slovenskih šolah v februarju, ki se ga že več let obeležuje kot mesec varne rabe interneta, potekajo različne aktivnosti, s katerimi učence in dijake osveščajo o prijazni in varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Najstnica
Najstnica FOTO: Thinkstock

V ta namen so v Safe.si pripravili spletni paket gradiv za delo z učenci, ki ga je naročilo več kot 215 šol. Prav tako so pripravili plakat za osnovne in srednje šole, s katerim skušajo mlade opozoriti na posledice pošiljanja razgaljenih slik. Plakat mlade spodbuja k premisleku, preden pošljejo takšno fotografijo, ter jih poziva, da naj rečejo sekstingu ne.

Priročniki za učitelje

Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si so letos posebno pozornost posvetili tudi učiteljem in ravnateljem. Pripravili so dva nova priročnika, ki bosta v pomoč pri reševanju težav pri uporabi interneta in mobilnih naprav, s katerimi se na šolah srečujejo.

Prvi priročnik je namenjen učiteljem in obravnava medvrstniško nasilje na spletu. Drug priročnik, z naslovom Problematika spletne varnosti v šolah - smernice za vodstva šol, pa je namenjen vodstvom šol. V njem Benjamin Lesjak z Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe Maribor obravnava problematiko odzivanja šol v primeru spletnih incidentov in svetuje, kako v teh primerih ravnati.

Poleg tega bo 11. februarja v Ljubljani potekal izobraževalni seminar, z naslovom Problematika spletne varnosti v šolah. Na njem se bodo vodstveni delavci šol seznanili s problematiko spletne varnosti na šolah in dobili informacije, kako prepoznati varnostne zaplete in kako se na njih odzvati.

Dan varne rabe interneta

Več kot 100 držav s celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet Insafe.

Statistični podatki za Slovenijo sicer kažejo, da je bilo v prvem četrtletju lani med osebami, starimi od 16 do 74 let, 73 odstotkov takih, ki so internet uporabljale redno, 83 odstotkov od teh pa ga je uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan.

Delež rednih uporabnikov interneta se je od leta 2004 podvojil (takrat je znašal 37 odstotkov), povečal pa se je tudi delež vsakodnevnih ali skoraj vsakodnevnih uporabnikov med njimi (v 2004 jih je bilo 60 odstotkov).

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ferdo Crni
11. 02. 2016 15.41
+1
Ah larifari.... Res mladi hodijo na safe.si in se izobraujejo o internetu. Resno???? Mene samo zanima koliko denarja gre iz proračuna za te agencije in združbe, ki dušebrižniško skrbijo za "pravilni" internet in "pravilno" obnašanje na njem. spletno oko, safe.si.... itd. Namreč ravno mediji ki promovirajo safe-net producirajo katastrofalne članke - "zaupne besede", "goel kože" igralk, "goli" selfiji.... šokantno, razburjeno, prevzelo internet z eno joško.....
sinaya
09. 02. 2016 08.30
+5
Vse lepo in prav samo kaj nekateri objavljajo pa je katastrofa zgolj zaradi samopotrditve itd.In potem še odprte profile,da ja lahko vsak kateri ima 5 min.časa gleda in komentira ....Folk sam sebe tako servira na pladnju samo,da bi se počutili zaželjene in opažene,skratka nizkotno pa čeprav so nekateri neki kvazi zvezdniki ali javne osebe si reklame na tak način res ne bi rabili delat in javno izpostavit vse kam gredo s kom so itd.
anjerd
09. 02. 2016 08.10
+0
Uporabniki se ne zavedajo, da podatki, tudi če jih izbrišejo, ostanejo na spletu. Še na izgled tako nedolžna slika ali komentar ti lahko prinesejo težave, npr. pri iskanju službe, kjer kadrovska služba poskuša izbrskati vsako podrobnost o vas. Poznam primer, ko je nekdo med malico v nočni izmeni pisal neprimerne komentarje o svoji firmi, naslednji dan pa je šel domov z pisnim opominom pred prenehanjem delovnega razmerja.
Ramzess
09. 02. 2016 12.21
+0
Še toliko prej so ga dobili, ker je to počel v službi, ... kjer se informacijski sistem nadzira.