'Poseg v temeljne človekove pravice se vedno lahko zgodi samo z zakonom'

Cepljenje je postalo točka delitve slovenske družbe, ki je zelo čustvena in politična. To je le ena izmed trditev, ki smo jih lahko slišali na torkovi razpravi pravnikov o obveznem cepljenju ali pravici do necepljenja. Ob tem pa seveda še vedno veliko vroče krvi sproža odločitev vlade, da uvede pogoj PCT oz. da se ta pogoj v državni upravi skrči samo na 'prebolel' in 'cepljen'.

Nataša Pirc Musar in Dino Bauk sta se strinjala, da pravica do necepljenja ne obstaja. "Obstaja pa t. i. pozitivna dolžnost države, da zagotovi zdravo življenjsko okolje in omogoči, da vsi skupaj prebrodimo to strahovito naporno epidemijo – za zdravstvo in za vse nas. Tisti trenutek, ko in če bo vlada odredila obveznost cepljenja, to ni več pravica, ampak postane naša obveznost oz. dolžnost," je Pirc Musarjeva povedala v oddaji 24UR ZVEČER. 

Opozorila je, da vlada odloke sprejema kot po tekočem traku – 2.700 jih je bilo že sprejetih od začetka epidemije do danes. Poseg v temeljne človekove pravice pa se vedno lahko zgodi samo z zakonom. "Ko posegamo v človekove pravice, je osnovno pravilo v pravu izvesti t. i. načelo sorazmernosti. Tudi Zakon o nalezljivih boleznih, ki je lahko pravni temelj za obvezno cepljenje, zelo natančno predpisuje, po kakšnem postopku mora do takšne odločitve priti – stroka oz. NIJZ mora presoditi, kdaj in za katere skupine bi lahko uzakonili obveznost cepljenja. Potem to odločitev sprejme minister za zdravje in gre v program cepljenja." 

Mi smo pa danes priča obratnemu vrstnemu redu, je dodala. Stroke se ne posluša, sprejemajo se zgolj in izključno politične odločitve. "To ni dobro sprejeto med prebivalci in vladi je težko zagovarjati takšne odločitve, ker nima strokovnih argumentov, ampak zgolj politične." 

Koordinator cepljenja Jelko Kacin je na omenjeni razpravi dejal, da so odloki edino razpoložljivo orodje, ki ga ima vlada na voljo v realnem času, a Pirc Musarjeva se z njim ne strinja, saj so strokovnjaki četrti val epidemije napovedali pred več kot pol leta. "Res pa je, da je vladati z odloki lahkotno in udobno, ker takšne odločitve ne gredo skozi neko demokratično proceduro." Pri tem segmentu morda celo razume vlado, saj opozicija po njenem mnenju ne igra primerne vloge. "Kadar je situacija takšna, kot je, se težko strinjam, da je treba 'a priori' izpodbijati vse, kar vlada predlaga. Ta izvajanja opozicije kažejo na to, da noben zakon, vezan na covid-19, ne gre čez parlamentarno proceduro." 

Pirc Musarjeva je opozorila na ključni problem vlade – pravniki, vključno z Ustavnim sodiščem, že vse od začetka epidemije trdijo, da vlada ne spoštuje načela zakonitosti in ustave. "Težko je potem od ljudi pričakovati, da bodo spoštovali, kar sprejema vlada. To je nek 'kavelj 22', v katerega se na dnevni bazi ujemamo in ne vidimo izhoda. Bistven problem pa je tudi povsem neprimerna komunikacija in strašenje ljudi, ki povzroča predvsem nasprotni učinek." 

S pogojem PC za zaposlene v državni upravi, ki sta ga sindikata policije in vojske že vložila na Ustavno sodišče, je vlada po njunem mnenju uvedla prikrito obveznost cepljenja za ožjo državno upravo. "Povsem zgrešeno je, da je to naredila s stališča, da naj bi državni uslužbenci postali zgled drugim. To ni pravni argument, pač pa političen. Državni uslužbenci bodo to zelo težko sprejeli. Vlada se je s tem zadnjim odlokom postavila v pozicijo delodajalca, ne pa v pozicijo vlade, ki mora z vidika načela enakosti in nediskriminatornosti poskušati zagotoviti varno in zdravo okolje vsem. Kako naj policist in vojak delata od doma? Nemogoče. In če je odlok takšen, kot je, če vojak in policist ne bosta izpolnjevala P ali C, pomeni, da ne bosta mogla delati. Skrajna posledica je lahko odpoved pogodbe iz krivdnih razlogov, to pa niso preproste stvari." 

Ustavno sodišče bo po njenih besedah zdaj presojalo, ali je vlada z vidika načela sorazmernosti in načela zakonitosti z ustreznim pravnim aktom odredila to, kar je. "Prepričana sem, da bo ugotovilo, da odlok ni pravi pravni temelj in z gotovostjo lahko trdim, da bo ugotovilo, da se vlada načela sorazmernosti sploh ni dotaknila – to je tisto, o čemer sem prej govorila – presodite, kje je nevarnost največja ali od katere starosti naprej je treba odrediti obveznost cepljenja, ne pa zato, da bodo državni uslužbenci zgled ostalim." 

Na vprašanje, kako daleč se gre lahko s predlogoma PC in PCT v zasebnem gospodarstvu in ali se ga lahko da v oceno tveganja, je Pirc Musarjeva odgovorila, da so to delodajalci počeli že zdaj. "Te ocene tveganja po mojem mnenju ni treba več narediti, ker jo je naredila vlada namesto nas."