Pravijo, da človek je, kar jé. Bomo torej jedli bolj poceni in od daleč ali lokalno in zdravo?

V dosedanjih člankih smo se dotaknili pravične trgovine tistih proizvodov, ki jih ne pridelujemo pri nas. Tokrat pa bomo pogledali, kaj se dogaja na področju pravične trgovine z lokalno pridelanimi živili v Sloveniji. Je sploh moč kupiti pravično pridelana živila slovenskega porekla in predvsem kje? V Sloveniji je k sreči vedno več posameznikov, skupin in organizacij, ki si prizadevajo spodbujati prodajo izdelkov, ki so plod lokalne, ekološke in pravične trgovine. Vedno več je tudi kmetov, ki so se pripravljeni spopasti s težkim delom, odrekanjem in goro birokracije, da zagotovijo potrebna živila. K sreči pa je vedno več tudi kupcev, ki se zavedo prednosti takšnih živil.

Verjetno niste prvič slišali za ta rek: "Človek je, kar jé." Torej, kaj ste oziroma kaj jeste? Mnogi se boste verjetno takoj oglasili, da zaradi pomanjkanja denarja nimate dovolj možnosti, da bi jedli lokalno pridelano hrano, ekološko hrano ali tisto, ki je plod pravične trgovine. Pa vendar ni nujno, da je lokalno pridelana hrana tudi dražja, je pa praviloma bolj sveža ter zaradi tega tudi bolj zdrava in hranilna. Za nakup lokalne in ekološko pridelane hrane se odločite tako zaradi več razlogov: prvič je ta hrana praviloma bolj sveža in hranilna, saj odpadeta dolgotrajen transport in skladiščenje, drugič je plod truda in dela slovenskega kmeta in podvržena slovenskim kontrolam. Zakaj torej ne bi kupovali lokalno pridelane hrane, ko je ta na voljo?

Praviloma vas bodo več stala ekološka živila in izdelki iz pravične trgovine. Tukaj je ključno, da si zastavite vprašanje: v kakšnem svetu želite živeti? Takšnem, kjer ljudje, ki prideluje živila po nizki ceni, nimajo dostopa do hrane, potrošniki pa zelo drago plačujemo ta ista živila. V svetu, kjer agroživilska industrija uničuje ekosisteme in zmanjšuje biotsko raznovrstnost in kjer nekatere bogate države finančno podpirajo izvoz svojih kmetijskih pridelkov ter tako uničujejo notranje trge držav, prisiljenih k liberalizaciji. Ali pa bi raje živeli v svetu, ki je zgrajen v skladu z načeli trajnostne rabe naravnih virov, temelječ na ekološkem kmetijstvu, majhnih in srednje velikih kmetijskih zemljiščih, pravičnih in kratkih prehranskih verigah brez nepotrebnih posrednikov. V svetu, ki temelji na kakovosti in varnosti živil, ki imajo pravično in transparentno ceno. To sta dve strani istega kovanca, izbira pa je vaša.

Kaj pravična trgovina pomeni za slovenskega kmeta?

Fairtrade ali pravična trgovina v primeru lokalno pridelane hrane pomeni, da se kmetom, ki se odločijo za pravično proizvodnjo, omogoči minimalna odkupna cena, ki je ponavadi višja kot tržna cena, predvsem pa je stalna in ni odvisna od pritiska trga. Ali drugače, pravična trgovina kmetom zagotavlja minimalno ceno na dolgi rok, s čimer jim zagotovi stabilnost in posledično varnost. Ko se odločite, da boste kupovali lokalno pridelano hrano, se odločite, da boste podprli domačega kmeta. To ima veliko prednosti za celotno državo.

Lokalna pridelava hrane pa pomeni še bistveno več. Odpadejo dolgi transporti in obdelava hrane z različnimi konzervansi. Hrana, ki je bila pridelana lokalno, je bolj hranilna, saj je dozorela na njivi in ne med transportom oziroma v skladiščih. Če dodamo še ekološko pridelavo, potem lahko s tem zagotovimo, da je takšna hrana tudi veliko bolj varna in zdrava za uživanje.

Po hrano kar h kmetu na dom

Njive so v veliki večini že polne posevkov, prve letošnje pridelke pa že lahko najdemo v trgovinah in na tržnicah. Eden od načinov, da kupujete lokalno, ekološko in pravično pridelano hrano, je, da se povežete s katerim od kmetov, ki vse to zagotavlja in neposredno od njega odkupujete izdelke. S tem odpadejo vmesni členi v trgovski verigi, hkrati pa si lahko sami ogledate kmetijo in način dela, ki ga ima izbrani kmet.

Vedno pogosteje pa se mali kmetovalci odločajo in povezujejo v različne zadruge z namenom, da bi povečali ponudbo ekološko pridelane hrane, trajnostno lokalno preskrbo prebivalstva in pravično plačilo kmetom proizvajalcem. Številni mali kmetje namreč niso dovolj močni, da bi samostojno vstopili na trg. Zadruge, ki se jim pridružijo, jim tako nudijo strokovno pomoč in svetovanje pri preusmerjanju v ekološko kmetijstvo. Zadruge jim, da bi zagotovili čim bolj pravično plačilo, izračunajo lastno ceno in jim pokažemo, pod katero ceno ne smejo prodati, da se jim pokrijejo vsi stroški. Prav tako zadruge pogosto pomagajo tudi tako, da hodijo od kmeta do kmeta iskat njihove izdelke, s čimer jim znižajo stroške prevoza oziroma razvoza izdelkov.

Na voljo imate tudi prodajo različnih zabojnikov z lokalno hrano, ki jih lahko naročite z dostavo na dom, pa peščica trgovin, kjer imajo vedno več lokalnih pridelkov na svojih policah. Obstaja pa tudi spletna platforma za neposredno trženje lokalnih proizvodov – Foodko. Vsak od njih ima svojo zgodbo, vsi pa si prizadevajo, da bi podpirali slovenskega kmeta.

Projekt Moja štacuna: kupce prosili, naj sami določijo pravično ceno izdelku

Zagotavljati lokalno pridelano hrano slovenskim kupcem je vse prej kot preprosta zadeva. Veliko izkušenj s tem ima Lilijana Brajlih z Inštituta Potencial. Gre za nevladno organizacijo, kjer svojim kupcem ponujajo lokalno, sezonsko in zdravo domačo hrano s poreklom in sledljivostjo do kmeta. V glavnem sodelujejo z malimi kmetijami, odkupujejo sadje, zelenjavo, poljščine in izdelke ter jih ponujajo končnim potrošnikom, med katerimi so v glavnem šole in vrtci. Imajo tudi svojo majhno trgovino v Solkanu, a večino posla opravijo z razvažanjem hrane do svojih končnih odjemalcev. Kot pravi Brajlihova, so v bistvu butik, saj delajo za 20 odstotkov ljudi, ki so na trgu in so pripravljeni plačati pošteno ceno za izdelke.

S poslom so začeli sredi leta 2012, ko je bilo socialno podjetništvo še v povojih. S pomočjo državne subvencije so začeli eksperiment, ki je razkril tako dobre in slabe strani. Ker verjamejo v slovenskega kmeta in v pravično trgovino, so se odločili, da s pomočjo kupcev določijo maržo. Tako so kupce vprašali, naj določijo pravično ceno za izdelek. Večina je bila nad vprašanjem šokirana. V anketi, ki so jo izvedli med ljudmi, so spraševali, kakšna naj bo marža izdelka in večina se je strinjala za razmerje 25:75, zato so več let tudi uporabljali 25-odstotno maržo. Prvo leto je bilo zelo naporno in polno grenkih izkušenj. Večinoma so garali po tržnicah. Nekoliko bolje je bilo, ko so uspeli jabolka topaz ponuditi šolam v okviru slovenskega zajtrka. A prodreti s kakovostnimi, lokalnimi izdelki v velike ustanove je neverjeten podvig, opozarja Brajlihova. Še vedno se premalo zavodov zave pomembnosti in prednosti lokalno pridelane hrane, še vedno je prevečkrat merilo zgolj najnižja cena.

Po novembru 2015, ko niso bili več subvencionirani s strani države, so morali za 5 odstotkov dvigniti prodajne marže, da so preživeli. "Še vedno skušamo biti čim bolj pravični. Kmeta prosimo, naj sam postavi ceno in mislim, da smo edini, vsaj tako nam pripovedujejo kmetje, od katerih odkupujemo izdelke. Ves čas se trudimo delati kratke verige in skrbimo za hitro dostavo. Tudi pri embalaži smo odgovorni in jo vračamo," pripoveduje Brajlihova, ki je vesela, da se vsaj šole in vrtci zavedo, kako pomembno je dati otrokom lokalno hrano, ki je veliko bolj zdrava. "Živimo s kmeti in šolami, pri tem pa je ključno zaupanje, ki ga uživamo tako pri kmetih kot pri naših odjemalcih," opozarja Brajlihova, ki je prepričana, da bi model pravične trgovine na lokalni ravni deloval, če bi se kmetje med seboj povezali in dogovorili. Da ne bi vsi vsega pridelovali, pač pa bi si vsaj deloma razdelili pridelke. Seveda bi ob tem potrebovali tudi zagotovilo od države, da bodo vse svoje pridelke in izdelke tudi prodali, še pojasnjuje.

Glede pravične trgovine in spodbujanja le-te se tudi Brajlihova strinja, da je problem ozaveščenost ljudi. Vsak kamenček v mozaiku šteje, zato je dobro, da se vedno več ljudi zave, kako pomembno je spodbujati lokalno pridelavo hrane, uživati svežo in zdravo hrano ter ne nazadnje zagotavljati preživetje slovenskim kmetom.

Na voljo tudi zabojčki Brevkine svežine

Do lokalno (in ekološko) pridelane hrane ni več težko priti. Najdemo jo v različnih trgovinah, lahko jo kupite prek spletnih trgovin, ali pa se odločite za katerega od zelenih zabojčkov. Izpod šmarenskih gričev Vipavske doline prihajajo zabojčki Brevkine svežine. Ti ponujajo sezonsko, svežo zelenjavo in sadje, nabrano le malo prej, preden jo ponudijo svojim odjemalcem. Vsi pridelki so gojeni izključno na ekološki način.

Na vprašanje, ali si prizadevajo za pravično trgovino, odgovarjajo pritrdilno. Kot pravijo, je to ključno, saj je od tega odvisno tudi njihovo preživetje. Vsi si namreč želijo biti pravično plačani za svoje delo. Kot pravijo, so sami izvor pravične pridelave, ki sicer prodajajo končnim kupcem, v kar jih silijo razmere. Veliko rajši bi bili le pridelovalci. Na vprašanje, ali so se kdaj povezovali z drugimi kmeti, odgovarjajo, da ne, ker čas za to še ni dozorel. "Čez kakšnih 200 let, ko bodo glave prevetrene, pa bo šlo," pravi naš sogovornik Peter Studen, ki dodaja, da se je odnos Slovenk in Slovencev do lokalno pridelane hrane zelo spremenil. "A na žalost so nas konvencionalni kmetje povozili, ker je bila osnovna ideja lokalnega kmetijstva ekološka pridelava. Ker pa nas je premalo, so v nišo skočili konvencionalni kmetje in spretno izkoristili medijsko kampanjo Zveze ekoloških kmetov. Do sedaj je postalo lokalno pomembnejše kot ekološko, žal," opozarja Peter. Ker nimajo dodatnih stroškov s prodajo, so s cenami svojih izdelkov primerljivi s konvencionalnimi pridelovalci na tržnicah. Zagotavljajo pa tudi 100-odstotno sledljivost, saj prodajajo zgolj tisto, kar je zraslo na njihovi kmetiji. Tudi pri embalaži skrbijo za okolje. "Pridelke se pakira v leseno in papirnato embalažo, le mokro listnato zelenjavo v polietilenske vrečice, ki pa se jih lahko reciklira. Testirali smo tudi škrobnate vrečice, ki pa so žal premalo trpežne," pojasnjuje Peter. Zabojčkov ne dostavljajo od vrat do vrat, ampak le na dve odjemni mesti v Ljubljani in Novi Gorici. Večina njihovih odjemalcev so zveste stranke, ki z njimi sodelujejo že precej let. So pa zelo prilagodljivi, saj imajo njihovi kupci vpliv na to, kaj bodo posadili na njive.

Po lokalno hrano na platformo Foodko

Eden od načinov, da pridete do v Sloveniji pridelane hrane, je tudi Foodko. To je spletna platforma za neposredno trženje lokalnih proizvodov. S pomočjo povezovanja partnerjev pri distribuciji lokalne hrane znižujejo stroške logistike ter povečujejo tržni doseg lokalnim proizvajalcem. Prvo Foodko prevzemno mesto je trenutno odprto v Tehnološkem parku v Ljubljani, kmalu pa načrtujejo širitev tudi v druga slovenska mesta.

"Močno verjamemo v medsebojno povezovanje in zaupanje, zato smo prepričani, da lahko skupaj ustvarimo pravično skupnost lokalnih proizvajalcev in potrošnikov," so zapisali na začetku svoje predstavitve. S Foodkom si prizadevajo vzpostaviti pravično trgovino, saj omogočajo, da živila kupite neposredno pri lokalnih proizvajalcih in jim na ta način nudite podporo pri njihovem vsakodnevnem trudu. "Proizvajalci pri prodaji preko Foodko platforme prejmejo za svoje proizvode okoli 80 odstotkov končne cene (brez DDV), medtem ko je 10 odstotkov namenjenih za stroške distribucije, preostalih deset odstotkov pa za vzdrževanje platforme Foodko. Primerna končna cena omogoča lokalnim proizvajalcem ekonomičnost proizvodnje hrane in vlaganje v izboljšave," še pojasnjujejo in dodajajo, da na drugi strani proizvajalci, ki svoje izdelke prodajajo v supermarketih, za njih prejmejo bistveno manj, plačilo, ki ga prejmejo za svoje delo, pa pogosto ne omogoča niti poplačila stroškov pridelave hrane.

Na vprašanje, zakaj spodbujati pravično trgovino, Tomaž Levak odgovarja: "Proizvajalci lokalne hrane in kmetje se morajo pri trženju soočiti s poplavo cenenih izdelkov vseh kategorij, kar znižuje cene njihovih pridelkov. To je za potrošnika načeloma dobro, vendar le do mere, ko ta dobro ve, kaj dobi za to ceno. Žal pa so nedavne afere pokazale (spomnimo se samo napačnih označb porekla pri velikih trgovcih v Sloveniji), da so kupci le redko pravilno informirani glede hrane, ki jo kupujejo, in da so pravilne označbe porekla mesa ter tudi sadja in zelenjave postale izjema. Torej je pomembno, da potrošniki tudi sami spodbujajo podobne prakse pravične trgovine, saj to pomeni, da bodo za svoj denar dobili kvaliteto in poreklo izdelkov, ki ga pričakujejo.« To jim Foodko tudi omogoča, saj kupci oddajo naročilo neposredno pri lokalnih proizvajalcih, kar zagotavlja lokalno poreklo izdelkov.

Sicer Foodko ni organiziran v zadružni obliki, čeprav ima nekatere značilnosti takšne vrste organizacij, saj med partnerji obstaja visok nivo sodelovanja. Proizvajalci tako med seboj delijo logistične kapacitete ter s tem znižujejo stroške logistike, povezujejo se pa tudi pri trženju. "Glavno etično načelo pri delovanju Foodka je, da vsak člen v verigi Foodko dobi pošteno nadomestilo za del, ki ga opravi. Končna cena (brez davka), ki jo vidijo potrošniki na platformi Foodko, je tako sestavljena iz več delov. Največjega, okoli 80 odstotkov, ki predstavlja vrednost cene, dobi proizvajalec, ki tudi sam nastavi začetno ceno proizvoda. Preostalih 20 odstotkov se razdeli na stroške logistike, stroške mikrokonfekcije in skladiščenja ter provizijo platforme. Način formiranja cene je prikazan tudi vsakemu od partnerjev, s čimer zasledujemo princip poštene odprte kalkulacije," pojasnjuje Levak.

Tudi pri Foodku so skrb za okolje vzeli zelo resno. Opozarjajo, da je bil vsak izdelek, ki prispe na prevzemno mesto Foodko, že vnaprej prodan. To pomeni, da po koncu prevzemnega dne na lokaciji ni več nobenega hitro pokvarljivega izdelka, ker ne delajo nobenih zalog. S tem se v celoti uspejo izogniti odpadu hrane, kupci pa dobijo kar se da sveže proizvode. Prav tako izdelke kupcem predajo v papirnatih vrečkah, ki so povsem razgradljive, k okolju prijazni embalaži pa pozivajo tudi proizvajalce.

Na vprašanje, ali se je v Sloveniji odnos do lokalno pridelane hrane kaj spremenil, Levak odgovarja: "Naš občutek je, da se zavedanje o pomembnosti lokalne hrane dviguje in da je število posameznikov, ki posegajo po takšnih proizvodih vedno večje. Večje povpraševanje po lokalnih in ekoloških proizvodih je omogočilo tudi bolj optimizirano proizvodnjo in s tem manjšo razliko v cenah med konvencionalnimi izdelki ter lokalnimi oz. ekološkimi."

"Kljub rasti segmenta kupcev, ki podpira lokalne izdelke ter takšno pridelavo, pa je v povprečju še vedno opaziti precejšnjo mera cinizma in nezaupanja pri ljudeh, kar se odraža v tem, da je cena še vedno najpomembnejši faktor pri nakupu," še ugotavlja Levak.