FOTO: Ko študentje poprimejo za lopate ali učna ura o samooskrbi

V včerajšnjem članku o tem, zakaj kupovati lokalno in ekološko pridelano hrano ter kako zagotoviti pošteno plačilo tudi slovenskemu kmetu, smo vas pozvali k premisleku o tem, kakšno hrano jeste. Postavite na tehtnico kilograme sadja in zelenjave, ki jo kupite, ne da bi razmišljali o njenem poreklu, pridelavi, pa tudi ne o tem, kdo vse je garal na njivi, da je prišla do trgovskih polic. Zanima vas samo, koliko kilogramov 'robe' dobite za svoj denar. Zdaj pa na drugo stran tehtnice postavite svoje zdravje.

Jejte manj, a tisto bolj kakovostno, ali pa si omislite vrtiček

Ni ga junaka, ki ne bi pritrdil, da je zdravje dragocenejše (žal to ugotovimo šele, ko že zbolimo!), zakaj potem dovolimo, da zaradi cene jemo manj zdravo ali celo škodljivo hrano? Če je razlog res zgolj v ceni (čeprav ni res, da je lokalna hrana praviloma dražja!), potem imate dve možnosti: ena je, da kupite manjše količine lokalno in ekološko pridelane hrane, saj velja, da je ta hrana bolj hranilna, torej je lahko zaužijete tudi manjše količine, druga možnost pa je, da si hrano, tudi ekološko, pridelate kar sami in postanete vsaj malce samooskrbni.

Najboljša lokalna hrana je tista, ki jo pridelamo sami. Dovolim si trditi celo, da je takšna hrana najbolj zdrava, tudi na račun gibanja in sprostitve, ki jo užijemo med vrtnarjenjem. Katere so torej prednosti samooskrbe? Prvič, vemo, katera semena in sadike smo uporabili, drugič, vemo, na kakšen način smo posajeno obdelovali, tretjič, pridelke pobiramo, ko dozorijo in jih lahko sproti uživamo. Četrtič, na svoj pridelek smo še posebej ponosni, saj smo vanj vložili svoj čas in trud, in petič, takšna hrana je cenejša. Samooskrba postaja vedno bolj pomembna in ni boljšega kot to, da jo privzgojimo in veščin naučimo že naše otroke.

Vsak balkon je lahko priročen vrt

Zavedanje, da se lahko tudi sami oskrbujemo, že dolgo časa presega potrebe klasičnih vrtičkarjev. Tisti, ki vrtov nimamo, si ga lahko ustvarimo na primer kar na svojem balkonu. Seveda v tem primeru ne bomo pridelali celih zabojev paradižnika ali pa za celo skrinjo korenja, bomo pa imeli sveže paradižnike 'za sproti', pa morda pisano paleto svežih zelišč in začimbnic, ki bodo popestrile naše jedi in nam dale zagon pri kuhanju.

O pomembnosti samooskrbe so se letos veliko naučili tudi mariborski študentje, ki živijo v tamkajšnjih študentskih domovih. Ker menim, da gre za spodbuden projekt, ki veliko govori predvsem o našem zavedanju do lastnega obstoja in do skrbi za naše okolje, mu v rubriki Pravično za vse? namenjamo nekaj prostora in upamo, da bo spodbudil k podobnemu razmišljanju tudi druge, ki bodo sledili njihovem vzoru in pomagali vzgojiti bolj odgovorne državljane.

Bodo zgled drugim? Mariborski študentje prijeli za lopate in motike

Ideja o projektu 'Premisli' je nastala v začetku minulega leta 2015, ko so med stanovalci mariborskih študentskih domov izvedli spletno anketo o prehranjevalnih navadah, o permakulturi in permakulturnih vrtičkih. Na vprašanje, zakaj bi mladi želeli pridobiti znanja in veščine o tem, so odgovarjali: "zato, da bi začeli to prakticirati sami, ker je zanimivo, pridelaš bolj zdravo hrano, super je imeti lastne pridelke, zaradi širjenje znanja, se kaj koristnega naučiti za življenje, v skrbi za okolje, da je pomembno za premagovanje ekološke krize, ker je to odlična rešitev za gojenje rastlin doma in tiste, ki nimajo vrta, pa do odgovora, da je preprosto kul imeti lastno zemljo in pridelek." Prav ti odgovori so bili nato pobuda za nastanek in izvedbo projekta.

"Za permakulturne vrtičke smo se odločili prav zaradi dveh zelo pomembnih dejavnikov. In sicer, ker ne zahtevajo veliko fizičnega dela obenem pa polepšajo bivalno okolje oziroma v našem primeru študentski kampus v naselju Gosposvetska," pripovedujeta predsednica Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov (ŠSS ŠD) Tara Svetina in Mirjana Feguš, koordinatorka projekta UMŠD.

Da bi vse teklo gladko, so k sodelovanju povabili tudi priznano strokovnjakinjo in predavateljico za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti UM, ustanoviteljico Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja Ano Vovk Korže, ki je skrbela za strokovno vodenje vse do zasaditve vrtnin. "Namen permakulturnih gred v Študentskih domovih v Mariboru je povečati zanimanje mladih za lastno pridelavo v posodah, gredah, terasah in na zidovih, kar pomeni ne le skrb zase, ampak tudi za živali in rastline, saj pri tem ne uporabljamo škropiv in gnojil," je dejala Vovk Koržetova. Drugi, prav tako pomemben vidik projekta, pa je podučiti mlade o pomembnosti zdrave prehrane in zdravem načinu prehranjevanja.

'Gredice, kot se šika'

V sklopu projekta so za študentskim domom 7 10. maja letos zasadili dve dvignjeni gredici, v izmeri 2 krat 1 meter in 3 krat 2 metra v obliki črke U in z višino 60 centimetrov. Permakulturne vrtove so pripravili po naslednjem vrstnem redu: vejevje, karton, travnata ruša, ovčja volna, odpadlo listje, zemlja in nato pripravljene gredice zasadili z zelenjavo in začimbnicami. Solatno gredico so zasadili z berivko, paradižniki, japonsko malino, plahtico, v gredice začimb pa čajnate rastline – citronsko meliso, ananasovo meliso, črno meto, rožmarin, medtem ko antibiotični del gredic vsebuje blitvo, česen, por, ognjič, trpotec ter rukolo. Posejali so tudi redkvico, na vrh pa dodali še humos. V neposredni bližini gredic so uredili večplastni kompostnik in na drevo izobesili dom za koristne organizme oziroma hotel za žuželke.

Pri izvedbi projekta so sodelovali študentje Univerze v Mariboru, stanovalci študentskih domov, zaposleni pri Študentskih domovih UM in Študentski svet stanovalcev Študentskih domov. Veliko angažiranost je pokazala študentka Petra Arh, ki se je prostovoljno javila za skrbnico permakulturnih vrtičkov. Petra je tudi po zasaditvi vrtičkov zelo aktivna in je dodatno posadila črno kumino, zeleno in ameriški slamnik.

Zakaj ne bi vzgojili zelenjavo, ki je brez pesticidov in polna vitaminov?

"Tematika samooskrbe in permakulturnih vrtičkov postaja čedalje bolj priljubljena med študenti, kar je pokazal tudi odziv na naš projekt, saj so nas že spraševali o gradnji novih gredic. Zelo veseli smo takšnega odziva, ki nas je pozitivno presenetil. Naš cilj je v bodoče izdelati in zasaditi še več permakulturnih vrtičkov ter tako olepšati kampuse Študentskih domov UM in narediti nekaj koristnega za naše stanovalce in naravo," pravi Tara Svetina, ki je zelo pohvalila tudi koordinatorko celotnega projekta Mirjano Feguš. "Osebno me veseli delo z mladimi. Želimo jim osmisliti življenje, jim dati tople barve, prijetno s koristnim in odgovornim. Smo vzgojna ustanova in je skrb vseh nas, skrb za osebni razvoj mladih in trajnostni razvoj družbe. Pri nas živijo in študentski domovi smo njihov dom. Naredimo okolje prijetno in ustvarjalno," pravi Feguševa.

Zaenkrat je bistvo projekta zgolj ideja o samooskrbi in lokalni pridelavi zelenjave, do realne samooskrbe študentov namreč manjka še zelo velik korak. "Naš projekt je začetek te ideje in ravno s to idejo samooskrbe smo študente želeli vzpodbuditi, da so lahko aktivni in si sami marsikaj vzgojijo v lončkih na okenskih policah, balkonih in podobno," še dodaja predsednica Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov.