Pravično za vse?

Grenka 'rižota': kmetje s posejano njivo umirajo od lakote, države, ki vse izvozijo, nimajo zase, posredniki pa si polnijo žepe

Ljubljana, 25. 05. 2016 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
78

Riž je tisti, ki zagotavlja preživetje več milijonom ljudi. Je pa tudi poljščina, pri pridelavi katere se uporabljajo izjemno sporne prakse - od izkoriščanja ljudi do uničevanja okolja.

Riž je tretja najpogosteje gojena poljščina na svetu. Predvsem pa človeštvu zagotavlja več kot petino zaužite hranilne vrednosti, kar ga postavlja na sam vrh najpomembnejših žit.

Foto: 24ur.com/Thinkstock/Canva.com
Foto: 24ur.com/Thinkstock/Canva.com FOTO:

Ko pridelovalec umira od lakote

Svetovna proizvodnja riža se giblje okoli 600 milijonov ton na leto. Pridelava vztrajno raste že od leta 1960 in v tem času so tudi številne države v razvoju - na primer Indija - sposobne samooskrbe z rižem in izvoza presežka.

Od pridelave riža živi več kot milijarda ljudi, večinoma malih kmetov v državah v razvoju.

Paradoksalno pa je, da mnogi od teh kmetov, čeprav sami pridelujejo riž - torej hrano - umirajo od lakote. Številni so namreč prisiljeni prodati ne le presežek pridelanega, ampak kar ves pridelek.

Pa ne le zaradi potrebe po denarju. Le redki imajo namreč primerna skladišča, kamor bi lahko shranili pridelek in ga prodali, ko je cena ugodna in ne, ko je po žetvi najnižja.

Zaradi liberalizacije trga in presežka pridelave v državah, kjer je ta precej poceni, cena riža v številnih državah ne dosega niti stroškov pridelave, kaj šele, da bi kmetom omogočala kakršen koli zaslužek.

Poleg tega se številni kmetje ujamejo v začaran krog, ko za nakup semena kakovostnejših sort ali semena gensko spremenjenih sort najamejo posojila. Ko k temu prištejemo še denar, ki ga odštejejo za nakup škropiv, se nato le redkim uspe izkopati iz dolgov. Pogosto so takšni kmetje prisiljeni prodati še tisto malo zemlje, ki jo imajo v lasti in jo nato obdelovati kot najemniki.

Vrste kupcev, ki kupujejo uvožen riž - ker je lepši

Dober primer države, kjer se povpraševanje po rižu ne pretvori v lažje življenje kmetov, je Gana. V tej državi riž zadnja leta velja za novo popularno hrano in njegova poraba beleži tudi do 40-odstotno letno rast, poroča acumen.org.

Glede na to, da gre za pretežno kmetijsko državo, bi torej v teoriji pričakovali, da se kmetom pridelava izplača, in da to za njih pomeni dejavnost, ki omogoča dostojen zaslužek.
V resnici temu ni tako. Ganski kmetje imajo v lasti le majhne površine zemlje, donosi pa so komaj omembe vredni. Namesto domače proizvodnje država na leto uvozi riž v vrednosti pol milijarde dolarjev, piše acumen.org.

Kmetje v Gani nimajo denarja, da bi si privoščili gnojila, škropiva, o potrebni kmetijski mehanizaciji kot so stroji za setev, obdelavo zemlje, žetev, lahko le sanjajo, nedosegljiva so jim tudi semena boljših sort, na drugi strani pa potrošniki želijo le riž prve kakovosti - tako po obliki kot po okusu.

A ker kmetje nimajo kombajnov za žetev, zrna od rastline ločijo ročno, z udarjanjem ob klasje, pri čemer pa se riž lomi. In lomljena zrna nato za predelavo po smešno nizkih cenah kupijo predstavniki živilske industrije. Odstotek lepega, prvovrstnega riža, ki je bolje plačan, pa je zanemarljiv.

Kombinacija vseh teh težav pomeni, da pridelovalci riža v Gani za svoj pridelek iztržijo okoli 40 odstotkov manj na kilogram kot znaša povprečna cena na svetovnem trgu. Tam višjo ceno dosega riž, pridelan na poškropljenih poljih, obdelanih z mehanizacijo - predvsem na Japonskem in v ZDA.

Riž
Riž FOTO: Thinkstock
Obstajajo pristopi, ki lajšajo bedo

Nekaj upanja v državo kot je Gana prinaša družba Gadco (Alobal Agri-Development Company). Ustanovitelja - socialna podjetnika Iggy Bassi in Toks Abimbola sta se težav riževe pridelave, ki je povezana z majhnimi zemljišči ter revnimi in neizobraženimi kmeti, lotila na eni strani tako, da jih povezujeta, po drugi strani pa njun posel za sodelujoče pomeni, da zaobidejo vrsto posrednikov, ki so prej zrna kupovali po obupno nizki ceni, nato pa mastno zaslužili. Družba poskrbi, da lahko tudi majhni kmetje posejejo najboljše sorte, žetev opravijo s kombajnom, riž pa nato procesirajo sami, ne posredniki. Sami tudi poskrbijo za distribucijo kupcem.

Družba sodeluje z lokalnimi skupnostmi, s katerimi sklepajo zakupne pogodbe za obdobje 30 let, v njihovo poslovno filozofijo pa sodi tudi varovanje okolja, kar pomeni, da za širjenje pridelovalnih površin in med samo pridelavo, ne uporabljajo tehnik, ki povzročajo degradacijo okolja. Kot piše acumen.org, takšen pristop terja veliko potrpljenja in denarja, zato so marsikje drugje lokalni kmetje žrtve "podobnih" projektov, ki pa s sistemom poštene trgovine nimajo nič skupnega, ampak so namenjeni povezovanju kmetov v združbe, ki omogočajo še lažje izkoriščanje.

Projekti, kot je Gadco, se širijo tudi v drugih državah, kjer so proizvajalci riža na robu preživetja.

Polna skladišča, lačni želodci

Precej žalostna je tudi situacija v Mjanmaru. Po podatkih svetovne banke tam najrevnejši - in teh je veliko, saj pod pragom revščine živi 37 odstotkov prebivalcev - polovico prihodkov porabijo za nakup riža, ki je za njih osnovna hrana.

Njegova cena v tej državi namreč zelo niha, čeprav bi težko rekli, da ga pridelajo malo - država je namreč na lestvici 20 največjih pridelovalk riža na svetu - na 7. mestu jo najdemo. Vseeno je od leta 2009 do leta 2013 cena riža v Mjanmaru poskočila za 41 odstotkov in niha veliko bolj kot v bližnjih državah, ki prav tako pridelujejo riž - Kambodži, Vietnamu in na Tajskem. To pa zato, ker so po sprejetju izvozu prijazne zakonodaje, večino pridelka izvozili.

A če ima tukaj za razliko od Gane nekaj več kmetov skladišča, kjer lahko skladiščijo pridelek in čakajo na boljše cene, pa po ugotovitvah Svetovne banke kar 85 odstotkov mlinov nujno potrebuje prenovo. Številne namreč še vedno poganjajo parni stroji, ker delujejo slabo, pa je kakovost riža za prodajo nizka, prihodki kmetov pa nižji kot bi lahko bili.

Ko na njivi namesto kmeta gospodari korporacija

Precej slabo gre tudi pridelovalcem riža v drugi največji svetovni pridelovalki - Indiji. Tam kmetje in zadnje čase tudi država bijejo boj z velikimi korporacijami, kot je na primer Monsanto.

Potem ko iz gensko spremenjenih rastlin raste že 95 odstotkov bombaža, ki ga pridelajo  v tej državi, se je gigant osredotočil na dva druga paradna izvozna konja - banane in riž. V praksi to pomeni, da želi gigant obvladovati pridelavo riža tako, da od kmetov zahteva sejanje njihovih semen, kar pomeni, da morajo uporabljati tudi njihova škropiva.

Medtem ko Evropejci gensko spremenjene rastline in hrano zavračajo, Indijci pravzaprav nimajo izbire, saj so te poljščine zasedle velik odstotek polj, država pa je reagirala pozno in šele sedaj uvaja omejitve cen semen - potem ko so ugotovili, da si jih kmetje ne morejo več privoščiti, vse več skupin pa protestira zaradi degradacije okolja, ki je po njihovem prepričanju posledica gojenja GSO rastlin.

Riž kot rešitev za Afriko?

Medtem riž kot novo poljščino, ki bi na eni strani zmanjšala revščino, na drugi pa izboljšala stanje kmetijstva, vidijo v Afriki.
Tam se po podatkih IPS poraba riža vsako leto poveča za šest odstotkov. Projekcije kažejo, da se bo v prihodnjih 25 letih poraba riža povečala za 110 milijonov ton, od tega bo šla tretjina te dodatne porabe na račun Afrike.

Čeprav riž gojijo v 40 od 54 afriških držav in je njegova pridelava pomemben vir prihodka za več kot 35 milijonov malih kmetov, samooskrba kontinenta z rižem znaša le 60 odstotkov. Tako vsako leto potrebujejo okoli 13 milijonov uvoženih ton riža, za kar odštejejo dobrih pet milijard dolarjev. Te številke predstavljajo tretjino svetovnega uvoza riža, kar Afriko postavlja med največje uvoznike riža.

Države so si sicer zadale, da povečajo samooskrbo in ponekod uspeh ni zanemarljiv - ponekod so se hektarski donosi zvišali za tretjino in že presegajo 2 toni.

Kljub temu proizvodnjo riža, ki v Afriki domuje že več kot 3000 let, na tem območju pestijo pomanjkanje sredstev, znanja in slabi vremenski pogoji. Da bi kontinent postal samooskrben, bi v prihodnjih 10 letih potrebovali investicije v višini 20 milijard dolarjev, ocenjuje organizacija AfricaRice.

A če nekateri v rižu vidijo pomemben del rešitve za Afriko, spet drugi opozarjajo, da bo to mogoče doseči le z uporabo etičnih praks, sicer se bo rast poznala le v žepih posrednikov in degradiranem okolju.

Na kontinentu, kjer zaradi ostrih vremenskih pogojev potrebujejo odporne sorte, namreč svoje interese želijo uveljaviti proizvajalci gensko spremenjenih semen, zaradi česar se mnogi bojijo, da se bodo ponovili primeri zasužnjevanja kmetov po zgledu iz Azije in izvoz, v katerem bodo odkupne cene neprimerno nizke, marže posrednikov pa neprimerno visoke, zaradi česar naj bi prednost predstavljali prav sistemi pravične trgovine.

Foto: 24ur.com/Thinkstock/Canva.com
Foto: 24ur.com/Thinkstock/Canva.com FOTO:

Pridelava riža v primežu klimatskih sprememb

Sicer pa strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko zemljevid največjih pridelovalcev riža - pa tudi pridelane količine v svetovnem merilu - že kmalu zelo spremenil.

Za to so krive predvsem klimatske spremembe, ki kosijo letine. Velika težava so suše in deževna obdobja v neprimernem času. Pred kratkim je tako suša na Filipinih uničila pridelek na več kot 300.000 hektarjih zemlje, izguba pridelovalcev riža in koruze je znašala dobrih 120 milijonov dolarjev, je poročal Reuters.

Kmetje so nato odpravili na proteste in državo obtožili, da ne počne ničesar, da bi jim pomagala. Protesti so se sprevrgli v nemire in eden od kmetov, ki so protestirali, je umrl.

Začaran krog kmetijske pridelave in klimatskih sprememb je sicer trdovraten. Na eni strani intenzivna kmetijska pridelava z uporabo škropiv, pretirano porabo vode, krčenjem okolja in drugimi vplivi onesnažujejo okolje, po drugi klimatske spremembe terjajo prilagoditve kmetijstva, ki jih pridelovalci običajno vidijo v še več namakanja, še več pesticidov in tudi v gensko spremenjenih sortah. Pogosto pa kmetje celo ugotavljajo, da zaradi klimatskih sprememb kmetovanje na nekaterih področjih že kmalu ne bo več mogoče - potem ko je leta 2014 suša odnesla četrtino riža v Kaliforniji, je več kmetov dejalo, da ponovitev suše pomeni, da bodo morali zapreti vrata kmetij in oditi. Suša se je ponovila že naslednje leto.

Kako vplivati na ta krog? Zagovorniki okolju prijazne pridelave in sistema poštene trgovine poudarjajo, da bi bilo treba v večji meri podpreti kmetijske prakse, ki so okolju prijazne, ne uporabljajo škropiv in tehnik pridelave, ki okolju škodujejo. Na drugi strani genski inženiring rešitve vidi v gensko spremenjenih sortah.

Eko pridelava ali gensko spremenjene različice

Tako poznamo modificirane sorte, ki dosežejo manjšo višino, so bolj stabilne in zato bolj odporne na določene vremenske vplive, po drugi strani pa s primernim gnojilom dosežejo dva do trikrat večje donose. Za posebej ostre vremenske pogoje so razvili sorte, odporne na sušo in na poplave. Medtem ko poplave letno prizadenejo okoli 20 milijonov hektarjev, suša vsako leto ogroža okoli 25 milijonov riževih polj.

Pridelavo lahko ogroža tudi slanost tal v obalnih regijah, zaradi česar so predvsem v Bangladešu na nekaterih območjih morali opustiti pridelavo. Znanstveniki pravijo, da to rešuje vrsta riža IR56 in vrsta divjega riža Oryza coarctata - obe sta sposobni preživeti na slanih tleh.

Znanstveniki so se lotili tudi dejstva, da riževe rastline zaradi prisotnosti bakterij, v okolje pošiljajo velike količine metana, ki škoduje ozračju. Z genskimi spremembami bi lahko te emisije oklestili za 97 odstotkov, obljubljajo.

Lotili pa so se tudi prehranskih vrednosti sort za potrebe držav, kjer pustošijo lakota in bolezni. Tako so "zlatemu rižu" dodali zmožnost proizvajanja beta karotena, ki se v človeškem telesu pretvori v vitamin A. V določene sorte pa dodajajo proteine, ki preprečujejo slabokrvnost in drisko.

Riž
Riž FOTO: Thinkstock

Slovenci večinoma uživamo evropski riž

Slovenci riž uvažamo, v svoji prehrani pa ga imamo precej radi. Po podatkih statističnega urada, smo ga leta 2014 uvozili 14.400 ton oziroma precej več kot leta 2000, ko smo ga uvozili slabih 9.000 ton. Leta 2014 je letna poraba riža na prebivalca pri nas znašala dobrih 5 kilogramov. Večina riža, ki ga pojemo Slovenci, je uvožena iz EU, leta 2014 je bilo takšnega riža 14.260 ton.

Riž v Evropi ni ne paradna hrana, ne paradna poljščina, njegova poraba pa se med severom in jugom kontinenta precej razlikuje. Medtem ko letna poraba na severu znaša med 3,5-5,5, kilograma riža na osebo, ga na jugu porabijo med 6-18 kilogramov na osebo.

Z rižem je posejanih okoli 500.000 hektarjev evropskih polj. Ko gre za riž, je Evropa 80-odstotno samooskrbna.

Največ riža raste v Italiji in Španiji, ki skupaj pridelata 80 odstotkov letnega evropskega pridelka. Nekaj več kot 10 odstotkov dodata Grčija in Portugalska, manjše količine pa še Francija, Romunija, Bolgarija in Madžarska.

Evropski riž na udaru poceni uvoženega

A zelo narobe bi bilo iz zapisanega zaključiti, da torej pri nas ni nobenih težav ali nepoštenosti, ko gre za riž, ki se znajde na naših krožnikih.

Dejstvo, da so zrna iz Evrope, namreč še zdaleč ne pomeni, da v verigi ni prišlo do izkoriščanja pridelovalca ali okolja.

Evropski pridelovalci opozarjajo, da cena njihove pridelave narašča, plačilo za pridelano pa je vse nižje. Del težav se skriva v klimatskih spremembah, zaradi katerih pridelek skoraj vsako leto oklesti kakšna nova naravna katastrofa. Potem pa je tukaj glavna težava - smešno poceni riž, uvožen iz držav, o katerih je govora na začetku prispevka.

Medtem ko so italijanski kmetje tono riža leta 2014 prodajali za 322 evrov, ga je konkurenca iz Azije ponujala za 200 evrov na tono. Pri čemer ne gre pozabiti, da so ga pravzaprav ponujali posredniki, azijski kmetje pa so od 200 evrov videli le par evrov.

Evropski pridelovalci so bili zato seveda na nogah, ko je Evropska unija začela podpisovati sporazume o lažjem uvozu iz držav, kjer je pridelava riža precej poceni. Medtem ko so uradniki trdili, da bo vpliv uvoženega riža malenkosten, so italijanski pridelovalci za La Repubblico postregli z drugačnimi podatki, opozorili so, da se je uvoz iz Kambodže na hitro povečal za 360 odstotkov. Med državami, ki uvažajo veliko cenejšega azijskega riža, so predvsem Nizozemska, Poljska in Francija, kot je še poročal medij, pa je to v le nekaj letih italijanski izvoz oklestilo za 14 odstotkov.

Pridelovalci tudi opozarjajo, da je lahko riž, uvožen iz držav z nižjimi okoljskimi standardi in ohlapnimi predpisi, škodljiv ne le okolju, ampak tudi zdravju. "Pa s čim škropijo svoje njive, da uničijo vse škodljivce, če mi tega ne moremo doseči s tem, kar je dovoljeno pri nas?" se je za britanski Telegraph spraševal eden od evropskih pridelovalcev.

Na koncu bo - kot kaže - prej ali slej tudi tukaj odgovornost padla na potrošnika - ali želi s svojim nakupom podpreti bolj ali manj etično prehransko verigo.

S klikom na fotografijo preverite, kaj se skriva v ozadju izdelkov na naših policah.
S klikom na fotografijo preverite, kaj se skriva v ozadju izdelkov na naših policah. FOTO: Iz principa

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (78)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
26. 05. 2016 12.02
+1
Glede na tisto, kar sem napisal spodaj: če torej pobijemo vse kure, tudi jajc ne bo več - če ne bo nikogar več, ki bi prideloval riž, tudi riža ne bo. Pa ni tako - vse bodo prevzele multikorporacije - dogovorjena cena, revščina vsepovsod, to velja tudi za ostale pridelke!
Mejduš
25. 05. 2016 16.56
+1
Zaradi korubcije je čedali več revščine,to bi bilo dobro da bi večkrat takšnega pospravili za vedno,da nebi revščina naraščala in bi ščasoma se očistilo.
crazy but true
25. 05. 2016 14.44
+6
Ce imajo problem s posredniki, naj jih oni pobesijo po drevesa. Jest se ne bom namesto njih boril proti korupciji in ustvaril njihove funkcionalne druzbe. Na 24ur pa odjebite s tem kurcevim pranjem mozganov glede problemov drugje, pa se raje posvetite problemom pri nas. Tukaj lahko vsaj kaj naredimo, mar ne?
crazy but true
25. 05. 2016 15.21
+2
pardon "na drevesa". Ali karkoli ze imajo pri roki.. Nasi dedki so se tudi boril proti takim idiotom..
MajstaAles
25. 05. 2016 16.05
-1
Ne razumeš! Dejanja zahodnega sveta (tudi Slovenije) so kriva za to kar se njim dogaja. Ne vidiš povezave med nekdanjimi kolonijami evropskih držav in bedo v tretjem svetu? Indija, Južna Amerika, Afrika...vse bivše kolonije, vse lačne, zato da se mi lahko bašemo s čimerkoli. :) Vsakič ko greš v trgovino in kupiš zelenjavo iz Afrike, si oddal svoj glas. Posrednik je zgolj posledica tvojega delovanja.
Transformerji
25. 05. 2016 13.25
Če pustim riž ob srani in omenim kurja jajca; v eni trgovini stane 10 jajc 1,12 e, v drugi trgovini pa skoraj 2 e. Kaj je narobe?
Zrkizz
25. 05. 2016 13.38
+4
V osnovi je ze to,kako so pridelana, od kod so, pa tudi kdo si zeli vecji dobicek. Pogosto pa gredo tujci z nizjimi cenami, ki jih v Sloveniji ni tezko zbijati, vzdrzijo nekaj let, v tem casu unicijo domaco pridelavo in nato imajo prosto pot k visanju cene. Tako preprosto je to.
Transformerji
25. 05. 2016 14.19
+1
Dejstvo je, da kura znese jajce! Preprosto bi bilo, da naši ne bi bili tako pogoltni - od kmeta do trgovine in vseh ostalih proti vrhu!
MajstaAles
25. 05. 2016 16.11
+2
Narobe je to, da plačaš za 1 kg mesa manj kot za 1kg žita. Da plačaš za pivo manj kot za vodo. Razliko v ceni plača tretji svet! Dajo svojo nafto, vodo, hrano, delavce...vse takorekoč zastonj! Samo zato, da lahko mi dalje žvizamo tukaj v Evropi :) Živela enakopravnost in svoboda!
nevski
25. 05. 2016 12.51
+9
Ko bo EU sprejel TTIP, bomo lahko zdravo in naravno hrano uvažali samo še iz Rusije, vse ostalo bo GSO strup.
MajstaAles
25. 05. 2016 16.02
-1
Huh, že kar nekaj časa si bašemo golte z gensko spremenjenimi organizmi. Ali res misliš, da so vsi šnicli na krožniku domače proizvodnje? Ali korenje ni gensko spremenjen organizem? Če misliš da ni, si poglej kako izgleda njegov divji brat, ki še vedno raste na naših travnikih. Ali rožice, ki jih gojite v balkonskih teglih niso gensko spremenjene? :) Kako je s psi? Ali niso psi gensko spremenjeni volk? Ne strašiti z GSO, kajti vsak diabetik je od njih odvisen - inzulin se proizvaja s pomočjo gensko spremenjenih organizmov! Vsa težava je zelo simp: razviti svet hoče jesti izjemno veliko mesa (vsak dan). Za proizvodnjo toliko mesa potrebuješ seveda veliko njiv z veliko pridelka. V naravi to zaradi škodljivcev ne bi bilo mogoče, zato je potrebno špricat in gensko spreminjat organizme, da vzdržijo strupe in škodljivce hkrati. Ko bo človeštvo spoznalo, da je to začaran krog, bo tudi konec z GSO.
nikhrast
25. 05. 2016 18.17
-2
nevski, naiven si, poglej koliko bio ali organic supermarketov imajo v Rusiji. Če polivaš solato z greznico, to še ne pomeni da je bio.
User468584
25. 05. 2016 10.49
+7
kmet dobi 322 eur za tono riža, prodajalec pa X10, no še kakšen posrednik je vmes
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.45
+0
Kok se ti proplusovski kvazi noviarji radi zgražajo..... ko stare babe; ježeštana.... samo zgražanje brez samorefleksije
hle
25. 05. 2016 10.30
+10
Ni to edini prehranski nateg ki se dogaja po svetu in tudi pri nas mega korporacije in banke ter seveda špekulanti so prevzeli nadzor nad večino svetovne hrane in mi lahko samo čivkamo ali je pri najboljšemu sosedu liter mleka kaj cenejši čeprav kmet zanj dobi skoraj polovico manj kot pred dobrim letom.Dokler je revščina in lakota tam nekje daleč nam je večini čisto vse eno vendar bo na žalost kmalu potrkala tudi na naša vrata če ne zaradi drugega pa za to ker lačna usta silijo k nam.
obama3
25. 05. 2016 10.33
+1
silijo k nam da..poglej kolko migrantov prihaja k nam a hrane je zdaj začudežno ogromno..na borzi vsaj
hle
25. 05. 2016 11.16
+1
Tako so razmišljali v bivši SZ pred holdomorom ki je bil prvi globalni prehranski nateg v zgodovini
hambala
25. 05. 2016 11.20
poglejte si film brexit ki govori tudi o hrani, kako eu kupuje hrano da vzdrzuje umetne cene
obama3
25. 05. 2016 10.26
+7
rajši pišete za druge kmete za slovenskega pa se niti malo ne pozanimate v kakšnem stanju je mlečni sektor..
MajstaAles
25. 05. 2016 16.19
-1
Večina kmetov pri nas ima dovolj zemlje, da so lahko samozadostni in niso pod okriljem multinacionalk. Tudi če država totalno propade, bodo še vedno preživeli. Prav nič se mi ne smilijo v primerjavi s povprečnim delavcem, ki mu v tem primeru ne preostane nič druga kot pa cesta.
Iza8
25. 05. 2016 10.24
+17
Sem gledala oddajo o bananah ( pa ne prvič ) - korporacije in človeška pohlepnost. Ni važno kaj bo jutri , važno je da služijo danes.Še kakšno leto ali dve,pa bom čisto samooskrbna.Namesto trave - solata in paradajz , namesto okrasnega grmovja pa sadna drevesa.Res pa je , da je treba delat.
Transformerji
25. 05. 2016 13.20
+0
Pa tudi špricat proti raznim boleznim....
MajstaAles
25. 05. 2016 16.22
+3
Niti najmanj ni potrebno špricati. Bolezni in škodljivci pridejo takrat, ko je izobilje njihove hrane (beri monokulture). Če imaš ti biodinamičen vrt in znaš z njim delati, ne boš potreboval druga kot namočene koprive ;)
tedo9GWTSmedo
25. 05. 2016 10.18
+0
Ljudje v Aziji in Afriki nimajo človekovih pravic niti pameti, da bi se uprli, zato jim lahko prodajalci riža težijo na vse možne načine, da od kmeta dobijo ves njegov riž in to zastonj.
obama3
25. 05. 2016 10.28
+2
miko11
25. 05. 2016 10.29
-3
ja samo to je njihova stvar in zato se naj sami zmenijo...
miko11
25. 05. 2016 10.33
+1
tu če delaš dobiš v večini primerov plačo,bolj inovativne stvari delaš večjo plačo lahko imaš,lahko si tudi najdeš službo v drugih državah,če ti ustreza,imaš možnost izobrazbe,če si sposoben lahko svojo firmo odpreš,v glavnem imaš ogromno možnosti in opcij,vendar se je bilo za to potrebno borit v preteklosti in se bo treba tudi v prihodnje,ker bi mnogi narodi radi uničili ta naš evropski uspeh...za tam pa lahko ti več napišeš....
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.35
-1
forti5
25. 05. 2016 11.09
+1
miko11, ti sigurno nisi odpiral nobenega podjetja nikoli in ga tudi nikoli ne boš....in nikoli nisi poskušal spraviti kakšnega novega produkta na trg...ker sanjaš pri belem dnevu!
miko11
25. 05. 2016 11.31
+1
Čista laž,glih kontra sem imel svoje podjetje in ja naredili smo na stotine unikatnih izdelkov,še danes ko sodelujem samo z kapitalisti vedno še probam izdelat kak dober izdelek,je pa res,da v slo nikakor ne odprem več firme...
miko11
25. 05. 2016 11.50
pa ti forti5,boš odprl kaj in poskrbel sam zase,ali boš počakal,da bo država poskrbela zate kot v starih časih hahaha
MajstaAles
25. 05. 2016 16.25
Naš evropski uspeh temelji na kraji naravnih virov tistim, ki se ne morejo braniti! Začelo se je s sužnjelastništvom, sedaj pa ni nič drugače, le naziv. Danes jim pravimo delavci.
forti5
25. 05. 2016 17.11
+1
jaz imam svoje podjetje...brez skrbi...ja, saj mi govorimo o slo,...v slo ne odpreš več firme? zakaj pa ne, če je tako enostavno?
kraljicavesolja
25. 05. 2016 10.16
-1
Kako vam je bed, k vam mal nabijejo slabo vest, čist prov jim dam.
medvedJEkriv
25. 05. 2016 10.10
+16
in 24 ur, spet nam zbujate slabo vest?!?!?!?!??!!!? ZAČNITE PRITISK NA MULITNACIONALKE, IN PRI NJIH ZBUJAJTE SLABO VEST. PO VAŠE TOREJ: SLOVENEC NAJ KUPUJE V PRAVIČNI TRGOVINI DA BODO TI KMETJE IMELI DOSTOJNO ŽIVLJENJE?!?!?!?!?!?!? IN: PRAVIČNA TRGOVINA DELE BREZ DOBIČKA, A NE?
tedo9GWTSmedo
25. 05. 2016 10.21
+5
Boli jih k...c, tabloidom je važno samo pisati šokantne novice.
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.22
+5
Slaba vest je odveč. To azijci delajo azijcem in če NJIM NI MAR ZA LASTNE LJUDI, zakaj bi se ti sekiral. To je namreč problem in odgovornost tamkajšnjih družb. Mi pa moramo poskrbeti za naše probleme
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.37
+0
Ne.... a nemci pofpirajo naše premale plače z nakupovanjem slovrnskih artiklov?
forti5
25. 05. 2016 11.09
+4
tedo9GWTSmedo
25. 05. 2016 12.41
+1
Če EU dovoli uvoz z mučenjem dobljene hrane in izdelkov, potem to pomeni, da EU podpira mučenje ljudi. Mi pa živimo v Evropski Usranosti, zato imamo lahko malce slabo vest.
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.01
+8
Se spet pretvarjamo, da smo vsemogočni, lahko mi to rešimo in da smo mi odgovorni za težave teh ljudi in družb?... sam mislim, da nimamo niti pravice njim govorit kak in kaj naj počnejo..... To me spominja na feministke, ki gredo poštenim in dobrim fantom ukazvat naj ne tepejo punc, medtem k Romom ne upajo niti v oči pogledat.
TheMafiaDon
25. 05. 2016 09.53
+3
kmetje umirajo od lakote??? z traktorji za 100.000eur nas bodo težko prepričali...lahko pa jejo svoj "riž".
miko11
25. 05. 2016 09.51
+1
Torej 24/kur kaj je rešitev,a predlagate ,da bo kila riža stala 10 evrov,da bo on kmet mel 1000 evrov plač,a je rešitev gensko pridelana hrana,da se nebo onga kmeta izkoriščevalo,ali pa naj vse ostane isto,pa še malo stisnemo onga kmeta,da bo riž po akcijski ceni v trgovini??? rešitev je kao v afriki,kjer bi radi proizvajali riž,ampak nimajo znanja in bi rabili investicje 20miljard evrov,verjetno bi to radi od "hudobnih evropejcev ali usa...
290ktober
25. 05. 2016 10.03
+1
miko11
25. 05. 2016 10.25
-2
ja ok in kaj pol predlagaš,komunizem,ali naj živimo po šeriatskem pravu,ali kaki drugi sistem?
RožleYXXX
25. 05. 2016 09.41
+0
Moški umrl pod vozilom .....Vi se pa že kr fajn norca delate s temi simboličnimi fotkam...
Ana Vidic 1
25. 05. 2016 09.23
+0
Kje je lektor?? Ne ne, bodisi bodisi, ali ali... NI vejice vmes! "Riž v Evropi ni ne paradna hrana, ne paradna poljščina, ...", za besedo "hrana" ni vejice. Pisec ima zelo rad pomišljaje, zgleda, da ga vejice in pike plašijo.
prašek
25. 05. 2016 09.29
+1
BobbyP
25. 05. 2016 09.38
+6
Pismeni še obstajamo. V posmeh predvsem vam ......"posebnim".
Kollerik
25. 05. 2016 09.20
spet se nabira.... dokler ne bo počilo
keved
25. 05. 2016 09.20
-2
Ne vem kaj bi zdaj radi s temi članki, že cel mesec nas posiljujete s tem. En bogi poptv ne bo nič spremenil, to je globalno. S temi članki ne dosegate nič, še posebi, ker sami jeste ravno to hrano in ta sistem podpirate že celo življenje.
valjhunsinkajtimara
25. 05. 2016 10.02
+1
Lastnica fair trade trgovine je orijateljica enega od urednikov...