Zakaj državi pravična trgovina ni v interesu in kako pomembna je v resnici vloga posameznika?

Zadnji mesec in pol vas v rubriki Pravično za vse? opozarjamo, zakaj je pomembno, da kupujemo izdelke iz pravične trgovine. Razkrili smo izkoriščanja na plantažah kave, kakava, bombaža, celo v nasadih pomaranč. Opozorili na temno stran ribiške industrije, pa na to, kako smo postali sužnji tehnoloških gigantov. Tokrat odgovarjamo na vprašanje, je državi sploh v interesu, da spodbuja pravično trgovino in zakaj ne.

Rene Suša je raziskovalec in preučevalec pravične trgovine ter eden od ustanoviteljev Zadruge Buna, ki skrbi za pravično trgovino s kavo v Sloveniji. Povprašali smo ga, kakšna bi morala biti vloga države pri spodbujanju pravične trgovine in dobili precej jasen odgovor, da so problemi globalnega izkoriščanja sistemski, trajni in poglabljajoči se, odgovornost pa je, glede na razmerja moči, predvsem na strani tistih, ki izkoriščevalske prakse podpirajo in razvijajo. To pa so velike korporacije in njihovi politični zavezniki. Kaj pa lahko storimo potrošniki? Na to vprašanje Suša odgovarja: "Potrošniki lahko samo 'blažijo' nastalo stanje in to je že samo po sebi veliko."

Rene Suša

Rene Suša: "Mislim, da je v današnjih razmerah potrebno opustiti predstave o tem, da so države nekakšni benevolentni akterji, ki delujejo v dobro vseh." (Foto: Zadruga Buna/Polona Avanzo)

V pravični trgovini vloga potrošnika, čeprav se nam morda na prvi pogled ne zdi tako, vendarle ni zanemarljiva. Kot pravi Suša, "se na državnem nivoju pravzaprav ne pričakuje, da bi vlada s kakšnimi posebnimi ugodnostmi spodbujala pravično trgovino, ker je pravična trgovina trgovinska dejavnost, kot vsaka druga, čeprav je neprofitne narave, in vključuje na primer tudi veliko število prostovoljcev." 

Suša, ki pravično trgovino preučuje že vrsto let in dobro pozna tudi prakso v drugih državah, pravi, da je pravična trgovina v Sloveniji opredeljena v okviru socialnega podjetništva, kar pa pomeni, da lahko načeloma organizacije, ki se s tem ukvarjajo, kandidirajo na omenjenih razpisih, v praksi pa se to praviloma ne dogaja, ker razpisi zahtevajo ustanovitev novih pravnih subjektov (v primeru nevladnih organizacij), kar je že dovoljšnja organizacijska prepreka. "Sicer pa pravična trgovina - tako v Sloveniji kot tudi marsikje drugod - ne prejema nobenih davčnih olajšav, uvoznih ugodnosti ali česa podobnega. Je trgovina kot vsaka druga," pravi Suša.

"Stališče do vloge države v pravični trgovini in gospodarstvu/trgovini na splošno je odvisno od tega, čemu oziroma komu menimo, da služi država. Čeprav bi morda sicer radi verjeli, da so državne institucije namenjene splošnemu dobremu in varovanju pravic in svoboščin njihovih prebivalcev, je danes vse bolj in bolj očitno, da takšna vloga države, kot garanta nekega splošnega nivoja blaginje in zaščite (v kolikor je sploh kdaj obstajala), razpada," je kritičen Suša.

Kaj bi država lahko naredila, pa ne naredi?

"Pri pravični trgovini bi lahko države največ storile na nivoju oblikovanja politik mednarodne menjave in regulacije mednarodnih trgov (surovin), ki so s svojim delovanjem eden največjih vzrokov, zakaj pravično trgovino danes sploh potrebujemo. Ogromna nesorazmerja moči na mednarodnih trgih, kjer peščica akterjev obvladuje številne (zlasti surovinske) trge, povezana z borznim prekupčevanjem in špekulacijami znatno prispeva k temu, da se razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi predeli sveta konstantno povečuje. Če bi države v resnici želele kaj spremeniti, bi morale spremeniti pravile igre, ki koristijo predvsem najmočnejšim državam ter največjim korporacijam. To pa se seveda ne bo zgodilo, ker je v nasprotju z interesi obstoječih struktur moči. Kljub krizi 2008/2009, ki jo povzročilo prav špekulativno delovanje finančnih institucij, ni prišlo do nobenih instrumentov, ki bi doprinesli k večjemu nadzoru njihovega delovanja. Prav nasprotno. Na področju trgovinskih politik EU in ZDA (ter Kanada) trenutno sprejemajo zloglasni TTIP, ki bo še bolj omejil pristojnosti posameznih držav, da bi vplivale ne delovanje trgov, ter okrepil moč korporacij," opozarja Suša in dodaja: "Realno gledano države oziroma njihovi voditelji danes nimajo niti interesov, najbrž pa tudi ne več moči, da bi kaj bistvenega spremenile. Moč prevzemajo finančne korporacije in transnacionalna podjetja, ki so pogosto nad zakonodajo posameznih držav, kar je trend, ki se vleče že vsaj 30-40 let in ne kaže nobenih znakov sprememb, prav nasprotno."

Pravična trgovina

Pravična trgovina ostaja v prvi vrsti odgovornost posameznika. (Foto: Thinkstock)

Bomo v Sloveniji dobili pravično mesto?

Kot pravi Rene Suša, državne institucije praviloma niso tiste, ki dajejo kakršnekoli pobude na področju pravične trgovine, se pa včasih predvsem lokalne oblasti odzivajo na pobude svojih prebivalcev. Kot primer dobre prakse, ki se je v tujini že prijela, Suša navaja gibanje FairTrade Towns, ki ima že dolgo tradicijo in ki ima tudi jasno razvite kriterije, po kateri lahko določena občina, mesto ali regija postanejo del gibanja. FairTrade mest je danes že več kot 1800, Ljubljana, ki je letos postala zelena prestolnica Evrope, pa bi lahko postala eno od pravičnih mest.

Po mnenju Snage so za preboj pravičnotrgovinskih izdelkov ključni informiranost in odgovornost potrošnikov, zgledi in vpeljava dobrih praks, morda zaveze oziroma priporočila tudi na državni ravni.

O tem smo povprašali na Mestni občini Ljubljana, kjer nam tega sicer niso mogli zagotoviti, so nam pa na Snagi pojasnili, da načrtujejo odprtje alternativnega nakupovalnega središča, ki bo na enem mestu omogočalo trajnostno potrošniško izkušnjo, saj bo vključevalo prvo slovensko trgovino brez embalaže, izposojevalnico stvari in večnamensko kavarno z izključno lokalnimi ter pravično-trgovinskimi izdelki. Na Snagi poudarjajo, da država potrebuje odgovorne, zahtevne in kritične potrošnike, ki bodo kupovali kakovostne ter pravično narejene izdelke. Po njihovih podatkih povprečnega potrošnika žal ne zanima prav dosti, v kakšnih razmerah so bili narejeni izdelki, ki jih vsakodnevno izbira, temveč večinoma prevlada logika (naj)nižje cene. To velja tudi za tiste, ki imajo dovolj veliko kupno moč, da bi lahko izbirali lokalno, etično in pravično narejene izdelke, pa jih ne, še opozarjajo.

Kaj pa vloga države pri nadzoru nad delovanjem pravične trgovine? Zaenkrat nadzor vršijo neodvisne mednarodne organizacije. Je to dovolj?

Neodvisne mednarodne organizacije so bile ustanovljene prav zato, ker se marsikje ne spoštuje lokalna zakonodaja ter mednarodni standardi na področju varstva pri delu in pravic delavcev.
Rene Suša o nadzoru nad pravično trgovino

"Nadzor organizacij za certificiranje je vsekakor boljši kot nadzor naših državnih inštitucij, zato ker slednje tako ali tako nimajo pristojnosti, da vi vršile kakršnikoli nadzor v tretjih državah. So pa vsi proizvajalci, ki so vključeni v pravično trgovino tako ali tako podvrženi zakonodaji svojih matičnih držav in njihovih pristojnih institucij. Mednarodne organizacije so v tem smislu nadgradnja sicer nefunkcionalnih državnih sistemov, zato bi bila predaja nadzora na državni nivo verjetno marsikje dojeta kot korak nazaj in opustitev neodvisne kontrole," pravi Suša.

Vse to daje občutek, da na strani države vendarle ni interesa, da bi nagradila proizvajalce in organizacije, ki so del sistema pravične trgovine. Tudi v pravični trgovini namreč proizvajalec dobi le majhen del denarja, ki ga ozaveščen potrošnik plača za nek izdelek z oznako FairTrade, a krivda ni v posrednikih, ki so del verige, pač pa v dajatvah, ki jih pobere država, pa raznih stroških predelave, pakiranja, prevoza in nato še prodaje.

Zakaj torej država ne bi zmanjšala davkov za tako imenovane pravične izdelke? Ali pa namenila kakšne drugačne olajšave in spodbude?

"Mislim, da je v današnjih razmerah potrebno opustiti predstave o tem, da so države nekakšni benevolentni akterji, ki delujejo v dobro vseh. Mislim, da ne bi bilo težko dokazati, da je politična sfera skoraj popolnoma okupirana s strani parcialnih interesov, ki jih določajo predvsem tisti, ki plačujejo volilne kampanje. Pravzaprav obstaja gora strokovne literature, ki se ukvarja s temi vprašanji, pa tudi zgolj bežen pregled političnega dogajanja doma in v tujini, je sam po sebi zadosten dokaz. Splošno dobro oziroma zaščita izkoriščanih že dolgo ni več (če sploh je kdaj bila) v polju političnega zanimanja," pravi Suša in dodaja, da je potrošnik odgovoren za svoje odločitve, ker na nek način glasuje za posamezne izdelke in poslovne prakse z vsebino svoje denarnice, vendar to ne pomeni, da so odgovornešji oziroma bolj ozaveščeni potrošniki sami po sebi kakršnakoli rešitev problema, saj so problemi globalnega izkoriščanja sistemski, trajni in se poglabljajo.

"Bistvo pravične trgovine je v osnovi v tem, da nakazuje na strukturne probleme globaliziranega gospodarstva in delovanja mednarodnih trgov, ki pa niso rešljivi v okviru obstoječih družbeno-ekonomskih sistemov in politik. O morebitnih (bolj pravičnih) alternativah se bomo verjetno lahko v resnici pogovarjali šele po njihovi avto-destrukciji," svoje razmišljanje zaključuje Suša.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 37
Šekica 13.06.2016 10:46:05
Ljubljana bi lahko postala eno od pravičnih mest? S Stožicami, za katere izvajalci niso dobili plačila? Ha, ha ...
Več komentarjev