Prvi pogovor s pacientom v vegetativnem stanju

''Bili smo nadvse osupli, ko smo videli rezultate skeniranja,'' pripoveduje vodja raziskave dr. Adrian Owen. ''Ne le, da nam je ta novi način skeniranja možganov pokazal, da pacient ni v vegetativnem stanju, prvič smo uspeli s takšnim bolnikom vzpostaviti komunikacijo in mu omogočili, da svoje misli deli z zunanjim svetom.''

V študijo, ki je trajala tri leta, so znanstveniki vključili paciente, ki so bili v (domnevno) vegetativnem stanju, ter povsem zdrave prostovoljce. Vsem so naročili, naj najprej mislijo na to, kako stojijo na teniškem igrišču in z loparjem odbijajo teniško žogico, ki jim jo podaja inštruktor. Ob misli na igro tenisa je naprava, imenovana funkcionalna magnetna resonanca ustvarjanja podob (s kratico fMRI), pri zdravih sodelujočih in celo pri štirih od 23-ih pacientov, ki so bili v domnevno vegetativnem stanju, pokazala aktivnosti v tistem delu možganov, ki je zadolžen za gibanje. Nato pa so sodelujočim v študiji rekli, naj si predstavljajo, kako v svojem stanovanju ali hiši hodijo iz ene sobe v drugo, in tako z napravo merili še delovanje tistega dela možganov, kjer so centri za prostorsko predstavo.

Eden od pacientov, za katerega so kar sedem let mislili, da vegetira in se ne zaveda sveta okrog sebe, saj je v prometni nesreči utrpel tako hude možganske poškodbe, se je na meritve še posebej dobro odzval, zato so z njim nadaljevali eksperimet. Naročili so mu, naj z da ali ne odgovori na zastavljena vprašanja o njegovem življenju, pri čemer je razmišljanje o igri tenisa predstravljalo odgovor da, razmišljanje o hoji iz enega prostora v drugega pa odgovor ne. Nad izsledki poskusa so bili raziskovalci navdušeni. 29-letnik je namreč na pet od s šestih vprašanj odgovoril pravilno, na zadnje vprašanje pa se ni več odzval. Raziskovalci razlagajo, da je takrat verjetno zaspal ali pa ni več slišal vprašanja.

Strokovnjaki so nad odkritjem navdušeni. Pravijo, da jim bo takšen način komuniciranja v prihodnje omogočalo, da bodo ugotovili, ali so morda pacienti, za katere se zdi, da zgolj vegetirajo in se ne zavedajo zunanjega sveta, morda pri zavesti in tega ne morejo nikakor pokazati. Hkrati pa se bodo lahko s takšnim bolnikom posvetovali o načinu zdravljenja, lahko bodo izvedeli, ali protibolečinska in druga zdravila, ki mu jih dajejo, sploh učinkujejo, in ali bi morda želeli z zdravljenjem celo končati.