Da se bo zadeva v hranilno kreditni službi končala slabo, so v Banki Slovenije slutili že januarja, ko so se vodilni v tej hranilno kreditni službi odločili, da se ne bodo prilagodili novemu zakonu po katerem morajo imeti najmanj 220 milijonov osnovnega kapitala in ustrezne rezervacije.
Finančno stanje je tako šlo le še navzdol, pred stečajem naj bi hranilno kreditna služba imela na računu le še 50 milijonov tolarjev. Hranilno kreditna služba se je poskušala pripojiti kakšni banki, vendar nobena banka tega ni sprejela. Po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča, naj bi banke vedele, da gre za črno luknjo. 18. junija je Banka Slovenije okrožnemu sodišču v Kranju poslala nalog za stečaj, vendar o tem Banka Slovenije javnosti ne sme obvestiti.
Viceguverner je še opozoril, da vseh hranilno kreditnih služb ne moremo metati v isti koš, saj nekatere poslujejo dobro.
Pri vlaganju v te službe pa mora biti potencialni varčevalec pozoren še na nekaj stvari: vsaka poslovalnica hranilno kreditne službe mora imeti na vidnem mestu obvestilo o višini jamstva, dobro pa je tudi vedeti ali ima za garancije vlog sklenjeno pogodbo s kakšno banko.
Na Banki Slovenije, v smislu pravočasnega obveščanja, varčevalcev ne ščitijo. Možno je, da takšna presenečenja čakajo še vlagatelje treh do štirih hranilno kreditnih služb. Ena od hranilno kreditnih služb, katere primer se je znašel že pred parlamentarnim odborom za finance, je hranilno kreditna služba Soča. Zadeva je trenutno pred ustavnim sodiščem.
