12 let LDS

V LDS danes praznujejo 12. obletnico ustanovitve stranke, ki je nastala 12. marca 1994 z združitvijo Liberalno-demokratske stranke, Demokratske stranke, Socialistične stranke Slovenije in Zelenih - ekološko socialne stranke. Stranka obletnico v drugem letu v opozicijski vlogi prvič praznuje z oktobra lani izvoljenim predsednikom Jelkom Kacinom, ki mu je LDS uspelo obdržati na drugem mestu v javnomnenjskih raziskavah, manj uspešen pa je bil pri umirjanju nesoglasij, ki se vlečejo od oktobra 2004, ko se je LDS po 12 letih na oblasti preselila v opozicijo.

Spori v LDS

Zadnji primer sporov v stranki je pismo nekdanjega podpredsednika liberalne demokracije in sedanjega poslanca Slavka Gabra, ki po poročanju medijev Kacinu očita vzvišenost in napadalnost, na primer do potez kolega v opoziciji, predsednika SD Boruta Pahorja, ter predsednika republike in nekdanjega predsednika LDS Janeza Drnovška. Takšen odnos je po mnenju nekdanjega šolskega ministra tudi razlog padanje podpore in za izstope iz LDS, ki sta jo nedavno med drugim zapustila Drnovškov svetovalec in Kacinov protikandidat na lanskem kongresu Ivo Vajgl ter nekdanji izvršni direktor LDS Bogdan Biščak.

Kacin je po izvolitvi v prvem krogu na kongresu 15. oktobra lani v Ljubljani, kjer sta bila za podpredsednika izvoljena Zdenka Cerar in Matej Lahovnik, pozneje pa je bila za generalno sekretarko imenovana Meta Vesel Valentinčič, zavzel izrazito kritično držo do politike vlade, predvsem do reform. Njegov protikandidat Ivo Vajgl, ki je dobil tretjino glasov, se je na kongresu zavzemal za "mehkejši pristop", medtem ko je poslanec Jožef Školč prepričal dobrih deset odstotkov delegatov.

S prihodom na kongres je marsikoga presenetil predsednik republike Janez Drnovšek, ki sicer neposredno ni podprl nobenega od predsedniških kandidatov. Konec januarja letos pa je izstopil iz stranke in znova povzročil nemir v največji opozicijski stranki, saj je napovedal tudi ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj. Drnovšek je sicer sprva dejal, da se v gibanju ne bodo "vključevali v politična prerivanja" in da bo šlo za gibanje civilne družbe, a kasneje ni izključil sodelovanja že na jesenskih lokalnih volitvah, na primer preko neodvisnih list.

Zdrs v opozicijo

LDS je na vseh parlamentarnih volitvah po združitvi leta 1994 izboljševala svoj rezultat, nato pa je oktobra 2004 z 22,8 odstotka glasov doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini. V času po oktobrskih volitvah, za katerega je bilo značilno "zdravljenje od šoka" po porazu in privajanje na opozicijsko vlogo, so se sicer večkrat pojavile zahteve, da bi moral predsednik LDS Anton Rop odstopiti. Rop tega ni želel storiti, je pa predlagal sklic kongresa na Bledu, na katerem so decembra 2004 potekale volitve najožjega vodstva stranke.

Rop je bil takrat na volitvah brez protikandidata z veliko večino ponovno izvoljen za predsednika stranke. Za podpredsednike največje opozicijske stranke so bili izvoljeni Zdenka Cerar, Marko Pavliha, Cvetka Zalokar Oražem, Jelko Kacin in Rudolf Moge. Na volitvah podpredsednikov ni bil izvoljen Roman Jakič, ki je bil po kongresu na seji sveta izvoljen za generalnega sekretarja, a je kasneje odstopil zaradi nesoglasij z Ropom.

Še pred podpredsedniškimi volitvami je od kandidature odstopil Tone Anderlič iz protesta proti povečanju števila podpredsedniških mest s tri na pet. Anderlič se je vrnil v vodstvo stranke po seji sveta, na kateri je v tekmi za predsednika tega organa premagal Ropovega favorita Mateja Lahovnika.

Školča zamenjal Drnovšek

Volilni rezultat LDS iz oktobra 2004 je bil slabši od tistega leta 1992, ko je predhodnica Liberalne demokracije Slovenije, Liberalno-demokratska stranka, dobila zaupanje 23,5 odstotka volivcev. Korenine LDS segajo tudi v nekdanjo mladinsko organizacijo (ZSMS), ki se je pod vodstvom tedanjega predsednika Jožefa Školča po kongresu v Portorožu jeseni 1989 preimenovala v ZSMS-Liberalno stranko, 12. januarja 1990 je bila vpisana v register političnih strank, novembra istega leta pa se je na kongresu v Zagorju ob Savi preimenovala v Liberalno-demokratsko stranko.

Školča je na kongresu v Ljubljani 21. marca 1992 zamenjal Janez Drnovšek, ki je bil mesec dni pozneje izvoljen za predsednika vlade. Premierski položaj je s polletno prekinitvijo leta 2000 obdržal do decembra 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Predsednik vlade je po Drnovšku postal Anton Rop, ki je na kongresu februarja 2003 v Celju postal tudi predsednik LDS.

Po združitvenem kongresu omenjenih štirih strank leta 1994 na Bledu in po zmagi na volitvah 1996 (stranka je prejela 27 odstotkov glasov) je drugi kongres Liberalne demokracije Slovenije potekal leta 1998 v Mariboru. Za predsednika je bil znova potrjen Drnovšek, podpredsednika pa sta postala Anton Rop in Igor Bavčar, ki je decembra 2001 napovedal odhod iz aktivne politike in prevzem funkcije predsednika uprave Istrabenza.

Tretji, programski kongres, tik pred volitvami leta 2000, je stranka dočakala v opoziciji. Šestmesečni predah v času vladavine Andreja Bajuka je LDS izkoristila za nov programski zalet in na kongresu v Cankarjevem domu sprejela nove programske iniciative, strnjene v Desetih korakih naprej. LDS je nato na parlamentarnih volitvah leta 2000 zmagala z najboljšim rezultatom v svoji zgodovini (36,3 odstotka).

Januarja 2002 je bil Drnovšek na kongresu v Portorožu ponovno izvoljen za predsednika LDS, podpredsedniški mesti pa sta pripadli Antonu Ropu in vodji poslanske skupine Tonetu Anderliču. Slednji je podpredsedniško mesto zadržal tudi po kongresu v Celju februarja 2003, podpredsednika pa sta postala še Slavko Gaber in Majda Širca.

Lokalni odbori so sicer Drnovšku na kongresu v Portorožu "pokazali zobe", saj so ključno pripomogli k izvolitvi Petra Jamnikarja za generalnega sekretarja. Jamnikar je na volitvah premagal favorita vodstva stranke Bogdana Biščaka, ki je bil junija 2003 imenovan za izvršnega direktorja LDS, s tem pa je funkcija generalnega sekretarja postala bolj organizacijsko-tehnična. Biščak se je lani po kongresu na Bledu umaknil iz aktivne politike, še pred tem pa je politiko zapustil dolgoletni ključni mož LDS Gregor Golobič, ki je tik pred oktobrskimi volitvami odstopil s položaja predsednika sveta.