15 let kasneje: 41 odstotkov višji BDP in za 9,2 milijarde evrov naložb

Slovenija je videna kot stabilna, konstruktivna, proevropska država, ki pa ne izkorišča najboljše vloge, ki jo lahko v EU igrajo majhne članice, je ob 15. obletnici velike širitve ocenil vodja slovenskih pogajalcev za članstvo ter prvi in dvakratni evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik. Izpostavil je, da pogreša strateški premislek in več sodelovanja.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je ob obletnici velike širitve poudaril, da je bila odločitev za vstop desetih vzhodno- in srednjeevropskih držav leta 2004 pomemben trenutek za Evropo, ki je omogočil spravo med geografijo in zgodovino stare celine. "Ostajam goreč zagovornik širitve," je še zatrdil.

Evropska komisija je ob obletnici objavila tudi obsežno gradivo o koristih članstva deseterice v EU. V obdobju 2003–2017 je BDP na prebivalca v Sloveniji zrasel za 41 odstotkov. Med letoma 2004 in 2020 je bilo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Sloveniji za 9,2 milijarde evrov naložb, je izpostavila v primeru Slovenije.

Petnajst let po velikem poku EU sicer zaposluje kaos z brexitom in boj z evroskeptiki, širitvenega apetita ni. Vrstijo se svarila EU, da izgublja verodostojnost in da se igra z ognjem, saj niti po zgodovinskem dogovoru Aten in Skopja o imenu premiki niso zagotovljeni, zlasti zaradi ostrih stališč Francije in Nizozemske.

Vrstijo se tudi pozivi h koreniti reformi evropske širitvene politike. Države Zahodnega Balkana bi bilo treba obravnavati kot sveženj, saj sicer ne bo mogoče zagotoviti sprave v regiji. Širitveni proces bi moral biti bolj večplasten in postopen, več bi moralo biti vmesnih postaj pred tisto končno – polnopravnim članstvom, je ocenila analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.

Pahor: Tokrat se bo ugotavljalo ali ima EU več podpornikov ali več nasprotnikov

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za STA ob današnji 15. obletnici vstopa Slovenije v EU pozval k čim višji udeležbi na volitvah v Evropski parlament 26. maja. Tokrat se bo ugotavljalo, ali je več podpornikov ali nasprotnikov EU. In zdaj smo v položaju, "ko mi lahko Evropi nekaj damo", to pa je naš glas, se je zavzel predsednik.

Pahor je ocenil, da smo v tem času ponotranjili, da smo Evropejci: "Imamo dve identiteti, slovensko in evropsko, ki nista v konfliktu, ampak ju večinoma vidimo v sožitju, medsebojni krepitvi."

Meni, da je več zgodovinskih okoliščin EU privedlo do situacije, da se je znašla v zastoju: "Ko je bila sprejeta lizbonska pogodba, se je videlo, da je bila narejena na hitro na ruševinah neuspelega poskusa skupne evropske ustave. Zelo proevropsko usmerjeni si želimo, da bi se po letošnjih evropskih volitvah naredil korak naprej, da bi prišlo do novega ustavnega procesa in do nove ustave. Ne mislim, da je to možno čez noč, a mislim, da je to edini način."

Strinja se, da se je med Evropejci razširilo mnenje, da EU ni sposobna reševati njihovih problemov: "Omenimo samo strah pred migranti. EU pri reševanju tega problema gotovo ni pokazala ne modrosti, ne širine, ne intenzivnosti, kot jo je recimo ob reševanju finančne krize. Ko bosta oblikovana nov Evropski parlament in nova Evropska komisija, bi bilo treba narediti vse za konsenz glede migracijske politike. Če bomo pokazali, da znamo obvladovati ta problem, potem bomo dobili tudi zaupanje in ta tesnoba se bo polegla. Predvsem pa se bo pokazalo, da evropske institucije na koncu vendarle rešijo še tako velike težave in da so učinkovite. Eden od razlogov, da nacionalisti kličejo k vrnitvi k nacionalni politiki, je res precejšnja neučinkovitost evropskih institucij pri spopadanju z določenimi problemi. Zato moramo nujno odpraviti to odsotnost skupne migracijske politike. To je prvovrstna naloga EU."

Prepričan je, da EU tudi danes še kako potrebujemo: "Evropska ideja, ki je starejša od EU, pravi, da evropske narode kljub njihovi različni zgodovini več povezuje kot ločuje. Ta ideja je bila živa že pred prvo svetovno vojno, na ruševinah druge svetovne vojne pa je začela delovati kot ultimat – ali to ali pa se bo vojna ponovila. Res, velja spomniti, kako je vse skupaj nastalo. Najprej je bil to mirovni proces. Brez Evrope ne bi imeli tri četrt stoletja neprekinjenega miru. Potem je bil to tudi proces povečanja blaginje, šlo je tudi za razvoj, napredek, tudi na socialnem področju."

"Zdaj gre v Evropi za posebno zgodovinsko situacijo. Evropske volitve zdaj odločajo o tem, ali bomo slišali več tistih, ki so za več Evrope, ali tistih, ki so za manj Evrope. Osebno mislim, da bomo na koncu imeli nekoliko bolj barvit parlament kot doslej, a pričakujem, da bodo večino še vedno sestavljale tiste politične sile, ki so za Evropo. Morda bo težje dobiti politično večino za velike evropske projekte. A to ne bi smel biti razlog, da se ne bi potrudili in poiskali nekoliko več konsenza. Kakršen koli že bo rezultat teh evropskih volitev, upam, da bo demokratična legitimacija čim višja. Potem pa bomo morali priti s svežimi zamislimi. Naslednjih pet let moramo izkoristiti za skok naprej. Nadaljnjih pet let zastoja si skoraj ne znam predstavljati."

Da bi zmagal protievropski tabor pa se po njegovem mnenju ne bo zgodilo.