FOTO in VIDEO: Zadonela Zdravljica, odmevale topovske salve, Ljubljano preleteli helikopterji in letala

Dan pred praznikom, s katerim bomo v soboto obeležili 25 let samostojne države, je potekala osrednja proslava na Trgu republike v Ljubljani. Poleg slovenskega političnega vrha so bili na proslavi tudi predsedniki sosednjih držav z izjemo madžarskega, ki se je opravičil zaradi zdravstvenih težav. 

Pahor: Vse prelomne družbene spremembe bomo premagali, če bomo sodelovali

Slovenski predsednik Borut Pahor je v svojem nagovoru narodu dejal, da je to dan, ko občudujemo narodno enotnost, ki je botrovala ustanovitvi lastne države. Dejal je, da je Slovenija nastala zato, ker smo sami tako hoteli. “Vemo, da zmoremo. Zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak z upanjem,” je dejal.

Poudaril je, da enotnost ni nastala čez noč, temveč je bila čudovit rezultat dialoga in prizadevanj. “Tako smo naposled odločali skupaj. Skupaj smo se borili, da smo državo obranili pred agresorjem,” pravi in poudarja, da je bila lepota osamosvojitve prav v tem, da je bil ves narod vključen v ta proces. “Zapomnimo si to. To velja tudi za naše prihodnje izzive.”

'EU takšna ne more dolgo obstati'

Pahor je še dejal, da smo povezani v najbolj povezan del Evropske unije, a da prihaja čas, ko bo potrebno “krmilo prijeti trdneje”. EU se je namreč znašla v težavah in takšna kot je, po njegovem mnenju ne more dolgo obstati, pravi. Sta torej dve poti, poudarja, in sicer nas ena vrača nazaj k nacionalnim politikam in pomeni zaton EU. Druga je, da sodelujemo. 

“Slovenci smo lastno nacionalno idejo vedno povezali z evropsko idejo. Za nas je življenjskega pomena, da se EU krepi,” meni Pahor in poudarja, da je edina prava pot ta, da odpremo novo poglavje za mir, varnost in srečno bodočnost naših otrok.

“Nocoj praznujemo 25 let. S ponosom gledamo nazaj in pogumom naprej,” pravi. Ob tem priznava, da prihodnost ni v celoti odvisna le od nas, a eno stvar imamo v rokah - ali bomo sodelovali, ali pa se izključevali. Apelira na vse, da te možnosti po sodelovanju ne izpustimo, če hočemo dobro naši domovini. “To nas je ohranilo kot narod in omogočilo lastno državo.”

Pravi, da ne bo lahko, bo pa lepo. “Ni problemov, ki jih ne bi mogli rešiti, če bomo sodelovali in če bomo dovolj povezani.” “Sprejmite najbolj prisrčne čestitke. Srečno Slovenija, srečno Evropa!” je zaljučil.

Prvi par gostil tuje predsednike

Predsednik Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta sicer ob praznovanju dneva državnosti in ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter v čast predsednikom tujih držav v Predsedniški palači pred osrednjo slovesnostjo gostila večerjo. Na svečano večerjo so bili povabljeni; oba nekdanja predsednika Republike Slovenije, vsi nekdanji predsedniki Državnega zbora RS, vsi nekdanji predsedniki Vlade RS, vsi nekdanji zunanji ministri, predsedniki vseh parlamentarnih strank in drugi aktualni nosilci najvišjih funkcij v državi.

V zdravici je Pahor dejal, da komaj opiše vznesena čustva ob takšnem svečanem trenutku. Pravi, da po vseh teh letih Slovenci čutimo samozavest, da smo postali zreli in da lahko zaradi tega sprejemamo tudi najtežje odločitve. "Čutimo, da bomo kos tudi tistim izzivom, ki nas čakajo v prihodnjih letih in desetletjih," je dejal. 

Tuji državniki ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Slovenije izrekli Sloveniji iskrene čestitke ob jubileju

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je menila, da morajo evropski državljani stopiti skupaj in še bolj složno prispevati k razvoju evropskega projekta. "Potrebujemo jasno vizijo, vodenje in hrabrost, da bi te negativne trende v Evropi zaustavili ter Evropsko unijo naredili močnejšo. Vsi skupaj namreč potrebujemo več in ne manj Evrope," je povedala. Sloveniji in vsem njenim državljanom je ob 25. letnici osamosvojitve zaželela veliko uspehov, napredka in vse dobro.

Nemški predsednik Joachim Gauck je ob prihodu dejal, da mu je v veselje, da je lahko na tako poseben dan z nami. "Na ta dan po brexitu rad praznujem s prijatelji, ki so zvesti Evropi, jo gradijo še naprej, ščitijo in jo želijo narediti lepšo. V tem smislu sem z veseljem tukaj. Veselim se," je še dodal.

Italija in ostale države, ki se udeležujejo praznovanja ob 25. obletnici slovenske samostojnosti, pa so po besedah italijanskega predsednika Sergia Mattarelle prijateljske države, ki jim je vsem skupna Evropska unija. O izstopu Velike Britanije iz EU, ki ga sam sicer obžaluje, pa je menil, da je treba evropski projekt znova zagnati, predvsem za mlade.

Med častnimi gosti je tudi predsednica komisije za zunanje zadeve francoske nacionalne skupščine Elisabeth Guigou, ki je ob prihodu v predsedniško palačo menila, da je danes žalosten dan za EU. Ob tem je izrazila upanje, da bo EU skupaj s Slovenijo, ki je po njenih besedah zelo evropska država, nadaljevala pot.

Proslava na več prizoriščih

Proslava je sicer potekala na več prizoriščih in tako skušala zajeti čim širši krog občinstva. Trg republike je gostil protokolarni del, od tam se je dogajanje preselilo na Kongresni trg, sklepni dogodek pa je bil ognjemet z ljubljanskega gradu. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal državni zbor, na kateri bo poslance nagovoril predsednik zbora Milan Brglez.

Že pred tem je predsednik Pahor v ljubljanski Vili Podrožnik sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Sprejema so se udeležili tudi premier Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, obrambna in notranja ministrica Andreja Katič in Vesna Györkös Žnidar, ter bivši predsednik republike Milan Kučan.

Pahor je ob sprejemu dejal, da Slovenci nismo bili vedno enotni, pred tričetrt stoletja smo bili tudi razklani, ampak pred 25 leti smo bili enotni, kar pomeni, da Slovenci zmoremo. Dodal je, da je prav enotnost, ki smo izkazali ob osamosvojitvi, tista, ki mu daje upanje in ga prepričuje, da zmoremo še tako zahtevne preizkušnje. Pahor je tudi izrazil upanje, da prihodnje preizkušnje ne bodo tako surove, kot so bile med drugo svetovno vojno in vojno za Slovenijo: "Če pa se bo vendarle proti naši volji zgodilo kaj takega, kar bi terjalo tudi te vrste pogum in odrekanje, bo vse veliko lažje, vse veliko bolj smiselno, če bomo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, pri naših odločitvah enotni."

Zore: V graditvi samostojnosti smo naredili temeljno napako

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru pri maši za domovino v stolnici sv. Nikolaja poudaril, da je premalo državo samo osamosvojiti, ampak jo je treba tudi zgraditi. Zore je sicer poudaril, da nas praznovanje 25. obletnice osamosvojitve navdaja z veseljem in hvaležnostjo, saj imamo našo državo radi. "Morda vsi še ne v zadostni meri, saj je nismo dovolj prepoznali in sprejeli za svojo ter jo ponotranjili. Pa vendar je naša," je dejal.

Ob tem je ocenil, da smo v graditvi samostojnosti naredili temeljno napako. "Ko smo namreč uspeli doseči samostojnost in prehod iz totalitarnega režima v demokracijo, smo pozabili, da je premalo državo samo osamosvojiti. Državo je potrebno tudi zgraditi," je dejal Zore. Po njegovih besedah je premalo spremeniti družbeni sistem in demokracijo zapisati v temeljne zakone države: "Demokracijo je potrebno zgraditi v mišljenju in v vedenju državljanov."

'Namesto da bi gradili, se je začelo plenjenje'

Zore je opozoril, da je vzpostaviti demokracijo zahtevnejši proces kot vzpostaviti in zavarovati meje države. A po njegovih besedah smo, namesto da bi gradili državo in demokratično razmišljanje trdno zasidrali v življenje ljudi, "začeli na državo gledati kot na fevd, morebiti celo kot na vojni plen, ki si ga je treba razdeliti in čim več koristi pridobiti zase in za svojo skupinico somišljenikov". Namesto da bi gradili, se je začelo plenjenje, je dodal nadškof. Ob tem pa je poudaril, da vsi tisti, ki so plenili, pa tudi vsi tisti, ki so to plenjenje omogočili, nosijo moralno in zgodovinsko odgovornost pred narodom.

Kučan: za osamosvojitev ključna kriza v Jugoslaviji in odločenost Slovencev

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru pred praznikom dejal, da vidi ključni razlog osamosvojitve Slovenije v globoki krizi v tedanji Jugoslaviji in brezperspektivnosti življenja v njej, "hkrati pa tudi v trdni odločenosti Slovencev, da nadaljujemo pot demokratizacije političnega življenja in povezovanja v evropske združevalne procese".

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se Slovenija odpovedala samostojnosti in izbrala drugačno pot, je v izjavi za STA odgovoril, da je težko razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. "Zagotovo pa Jugoslavija, kakršna je bila, dolgoročno kot država ne bi mogla obstati in bi Slovenija morala poiskati svojo pot do samostojnosti," je opozoril.

Hrbtenica slovenskih prizadevanj za rešitev krize v Jugoslaviji in poznejših procesov njenega razpadanja je bilo po Kučanovih besedah prizadevanje za miren razhod: "Za to smo si prizadevali. Z današnjega vidika bi morda bilo treba ta prizadevanja še okrepiti in zanje poiskati več zaveznikov."

Izpostavil je, da je imela Slovenija po osamosvojitvi kar dolgo obdobje uspešnega razvoja. "Umestila se je v mednarodni prostor, v katerem je imela vidno vlogo pri zavzemanju za čim hitrejše končanje vojn v republikah nekdanje Jugoslavije in za njihovo vključitev v evropske integracije," je dodal.

V 25-letnem razvoju samostojne Slovenije so po njegovih besedah nastali zastoji in večje strukturne težave, ki zahtevajo sistemske rešitve. "Za zdaj prave odločenosti politične elite, da se z njimi spopade, ne vidim," je poudaril Kučan, ki je bil v času, ko je Slovenija stopala na samostojno pot, predsednik tedanjega republiškega predsedstva.

"Tako kot se je Slovenija v času osamosvajanja in po njem uspešno odzvala na izzive takratnega časa in takratnih razmer, bi morala tudi zdaj v sedanjem času in sedanjih razmerah zbrati dovolj volje in energije, da probleme prepozna in se z njimi uspešno sooči," je še opozoril.