Slovenija

30 let Erasmusa: 'Vsak dan znova me osreči, ko se podirajo stereotipi o različnih kulturah'

Ljubljana, 06. 10. 2017 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
24

Program Erasmus praznuje trideset let. Mladim ponuja priložnost, da si med študijem z bivanjem v tujini pridobijo nove izkušnje in razširijo obzorja. Odzivi tistih, ki odidejo "čez planke", so v veliki večini pozitivni. Tudi Petra Jan, Alen Koprivec in Nik Jerovšek, ki so predstavili svojo izkušnjo s študijem v tujini, so nad njo navdušeni.

Erasmus praznuje trideset let. Gre za program, ki že tri desetletja zlasti mladim ponuja priložnosti, da si z bivanjem v tujini pridobijo nove izkušnje in razširijo obzorja. In ogromno študentov, ki so se odločili, da za nekaj časa zapustijo rodno grudo ter si nove izkušnje, znanje in socialno mrežo poiščejo v tujini, ima o Erasmusu le pozitivne izkušnje. In vsako leto jih je več, ki se odločijo, da razširijo svoja obzorja z Erasmusom, v šolskem letu 2015/2016 je na izmenjavo odšlo 2090 študentov.

 "Začel se je s skromno shemo za mobilnost visokošolskih študentov in študentk leta 1987, ko je v prvem letu sodelovalo le 3.200 mladih iz 11 evropskih držav, in se v 30 letih razvil v paradni program, ki ga letno izkoristi skoraj 300.000 visokošolskih študentov in študentk. Hkrati se je program zelo razširil," je ob okrogli obletnici povedala Urša Bajželj, svetovalka CMEPIUS.

"V preteklih 30 letih je program devetim milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, prostovoljno delo ali pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. Erasmus+ je v primerjavi s prejšnjim programom tesneje povezan s trgom dela in študentom omogoča, da opravijo prakso v podjetjih ali organizacijah v tujini ter se prek neformalnega učenja pripravijo na trg dela, obenem pa na splošno postanejo aktivni državljani," dodaja Bajžljeva.

A najbolje je, da o svojih izkušnjah spregovorijo kar tisti, ki jim je Erasmus namenjen - študenti.

Alen Koprivec (desno), v ozadju švedski parlament.
Alen Koprivec (desno), v ozadju švedski parlament. FOTO: Alen Koprivec

Alen Koprivec trenutno biva v Stockholmu na Švedskem. "Želel sem ujeti še zadnji vlak svojega magistrskega študija in doživeti to edinstveno izkušnjo. Tudi prijatelji so mi priporočili izmenjavo. Zato sem natovoril kovčke in se podal 20 geografskih stopinj višje in 20 temperaturnih stopinj nižje. Stockholm University in njihova Poslovna šola sta se izkazali kot zadetek v polno," razlaga Koprivec in pohvali drugačen šolski sistem, ki bazira na neprestani komunikaciji in izmenjavi mnenj, ne le v smeri profesor - študent, ampak tudi pri izmenjavi argumentov med študenti, kjer profesor večkrat nastopi kot t. i. moderator.

"To je res velika razlika v primerjavi s slovenskim šolskim sistemom, ki bazira zgolj na pripravi za zaključni izpit, a študijski sistem domače (ekonomske) fakultete ima na drugi strani svojo prednost pri poglobljenem razumevanju teoretičnih pristopov. Sam poskušam kar najbolj izkoristiti ta čas tu, dobil sem pripravništvo v podjetju Adidas, pomagam tudi pri skupni storitvi dveh slovenskih podjetij z namenom lažjega prodora na švedski športni trg," pove Alen. 

Študenti v programu širijo svoja obzorja, poudarja tudi Urša Bajželj s CMEPIUS in doda, da več kot tretjina študentov, ki odidejo na prakso v tujino, dobi po zaključku v podjetju, kjer to prakso opravljajo, tudi ponudbo za delo.

In kako je Koprivca, če sploh, ta izkušnja s tujino osebnostno spremenila? "S pomočjo te izmenjave sem tu šele dobro videl, kaj pomeni na primer enakost spolov. Tu so možnosti za to resnične. Medtem ko soproge delajo, se očki sprehajajo z dojenčki, ogromno žensk opravlja gradbena, pleskarska in komunalna dela. Otroci se učijo angleščino že od 1. razreda, tu sem do sedaj srečal le dve osebi v celotnem Stockholmu, ki nista tekoče govorili angleško," pove in zaključi: "Stereotipe o ljudeh mečem v koš. Kljub temu, da sem prepotoval že skoraj vse kontinente, mi je Erasmus pomagal poiskati resničnost v vsakem posamezniku. Naučil sem se, da je posploševanje res zastarelo."

Pa se bo vrnil nazaj v Slovenijo? "Namen je tak. A ob vrnitvi v Slovenijo bom težil k temu, da se kot celota nehamo primerjati z državami, ki so v večini pogledov za nami, ampak da si za zgled vzamemo severne države."

Nik Jerovšek s sošolci v Španiji.
Nik Jerovšek s sošolci v Španiji. FOTO: Nik Jerovšek

Druga pozitivna izkušnja.

"Erasmus niso zgolj predavanja, vaje, predstavitve in izpiti. Program ti da možnost, da se razviješ kot posameznik, da začneš na svet gledati s široko odprtimi očmi in spoštovati vsakega človeka ne glede na nacionalnost, barvo kože, veroizpoved," začenja svojo pripoved Nik Jerovšek, ki je najprej preživel devet mesecev na dodiplomskem študiju v Huelvi v Španiji, sedaj pa bo do januarja prihodnje leto bival v španski Gironi.

Tisto, kar je po mojem mnenju najbolj pozitivno, kar ti Erasmus prinese, so prijateljstva, ki bodo trajala celo življenje. Nik Jerovšek

"Zame je Erasmus kot zidanje mostu med različnimi narodnostmi, veroizpovedmi in kulturami, ki nam omogoča, da smo enaki v svojih različnostih. Na začetku zna biti težko, predvsem če se na izmenjavo odpraviš v državo, kjer splošno znanje angleščine ni na visokem nivoju, a kaj kmalu je tudi ta ovira odpravljena," pravi Jerovšek.

"Še ena stvar je, ki bi jo rad izpostavil. Ko se odpraviš na izmenjavo, se moraš zavedati, da tam nisi zgolj kot predstavnik samega sebe, temveč tudi predstavnik svoje fakultete in še bolj pomembno, svoje države. Sploh ne morem opisati občutka sreče in zadovoljstva, ko ti nekdo izmed sošolcev ali prijateljev na izmenjavi pove, da je že bil v Sloveniji in kako prekrasna je Ljubljana, kako je užival ob vožnji s čolnom po Bohinjskem jezeru s pogledom na gore. Res nepozaben občutek, ki se sedaj v meni prebudi vsakič, ko kakšen tujec omeni lepote naše dežele."

Je res vse le pozitivno?

Nik pravi, da moraš biti zelo previden pri izbiri predmetov, za katere si želiš, da se ti priznajo na domači fakulteti, saj se velikokrat zgodi, da se vrneš domov in ti številnih predmetov ne priznajo. "To pomeni, da jih moraš ponovno opravljati v Sloveniji. Pa tudi slovo od prijateljev na koncu izmenjave je negativna stvar. Čeprav smo vsi vedeli, da se bomo po izmenjavi še velikokrat videli, je bilo težko reči "Hasta pronto" osebam, ki niso zgolj tvoji prijatelji, temveč postanejo družina - Erasmus družina," zaključi.

Zanimivo je, da se največ slovenskih študentov odloči za študijsko izmenjavo v Nemčiji, ki ji sledi Španija, na tretjem mestu je Portugalska, nato pa Avstrija in Češka. Na lokacijo najbrž vplivajo tudi stroški življenja v teh državah oziroma mestih. Donacija, ki jo prispeva država, namreč pogosto žal ne pokrije vseh stroškov, sploh v primerih "dražjih" držav oziroma glavnih mest.

Univerza v Leedsu, na kateri študira Petra Jan.
Univerza v Leedsu, na kateri študira Petra Jan. FOTO: Petra Jan

In tako predstavljamo še tretjo izkušnjo. Spet – pozitivno.

Petra Jan se trenutno nahaja v britanskem mestu Leeds, in sicer v okviru magistrskega programa Erasmus Mundus. "Gre za specializiran program s področja strojništva, ki poteka na 4 strojniških fakultetah, in na koncu dobi skupno diplomo 4 univerz. 1. semester je v Leedsu, 2. v Ljubljani, 3. in 4. semester pa izbiramo med Portugalsko (Coimbra) in Švedsko (Lulea). Tu bom od septembra do konca januarja in za zdaj imam same pozitivne izkušnje. Vsi, ki so se vpisali v ta program, so seveda prišli z odprtimi glavami in pričakovanji, da se bodo kulturi morali prilagoditi, poleg tega pa imajo vsi diplomo iz inženirstva, torej gre za progresivne, izobražene posameznike, ki niso ravno tipični predstavniki svoje kulture. Kljub temu kultura, iz katere prihajajo, igra veliko vlogo in pri posameznikih, ki so prvič v Evropi. Razbijanje stereotipov. To je zame največja prednost takih programov," pove Petra, ki v stanovanju biva s tremi sošolci iz Črne gore, Bangladeša in Indije, še mnogo bolj pisana sestava različnih kultur pa je v programu.

Videti Iranca, muslimana, ki gre s Hindujcem v nedeljo v njegov tempelj, ker ga zanima, kakšni so njihovi verski obredi ter te nato sprašujeta, če se morata najaviti k maši, da bosta šla še tja, je neprecenljivo. Petra Jan

"Poleg Črnogorca sem edina iz približno evropske/zahodne kulture, kar za sabo potegne delni kulturni šok, kljub temu, da študiramo v Veliki Britaniji. Sicer vsi govorimo angleško, vendar smo kljub pogojem za vpis na različnih stopnjah znanja jezika, tako da ima marsikdo težave s komunikacijo. Prav tako imamo različne navade (od uporabe toaletnega papirja do umivanja z vodo, kar smo v hiši rešili tako, da imamo eno kopalnico s papirjem in drugo za tiste, ki se umivajo) in odnos do sošolcev (pri nekaterih se pozna poudarek na tekmovalnosti, spet drugi pričakujejo, da bo nekdo stvari naredil namesto njih," opiše Petra Jan svojo izkušnjo.

"Marsikateri stereotip o drugih kulturah zagotovo drži, predvsem pa se zabavam, ko poslušam stereotipe in predstave o Evropejcih. Indijci recimo nimajo pojma, da tudi v Evropi redno jemo riž in nikoli niso slišali za rižoto, to se jim je zdel čudež. Obenem pa me vsak dan znova osreči, koliko drugih stereotipov in predsodkov, ki jih človek nenamerno pobere, dejansko ne drži. Gledati Indijce, ki vso hrano pripravljajo z rokami in naredijo celo "svinjarijo v kuhinji", kako potem vse popolnoma pospravijo in niti ne dovolijo, da pomiješ njihov krožnik, če je v umivalniku, ker je Gandi učil, da mora vsak človek najprej pomesti pred svojim pragom,” razlaga o Erasmusovi plati, ki jo prav vsi po vrsti najprej omenijo – razbijanje stereotipov in spajanje kultur.

Po vzoru Erasmusa se v Evropski uniji že rojeva ideja o vzpostavitvi programa za spodbujanje mobilnosti zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih. Letošnji pilotni projekt MobiliseSME je pokazal, da je ideja izvedljiva, pravijo na CMEPIUS.

Izvršni direktor zveze evropskih podjetnikov Stefan Moritz se strinja. "Erasmus je star 30 let in je najboljši program, ki ga je EU kdaj koli imela. To je znamka EU. Pomagal je ustvariti evropsko državljanstvo," ni skrival spodbudnih besed.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.