FOTO in VIDEO: Stavkalo 30.000 delavcev v 120 podjetjih

Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije je z udeležbo na splošni opozorilni stavki zadovoljen. Po podatkih sindikata se je stavke udeležilo več kot 120 podjetij in skoraj 30.000 zaposlenih. Nasprotno pa na GZS menijo, da t.i. "referendum SKEI" ni uspel, saj se je stavke udeležilo manj kot tretjina vseh zaposlenih v panogah.

SKEI je s stavko od delodajalcev v kovinski, elektronski in elektroindustriji ter v industriji kovinskih materialov in livarn zahteval dvig najnižje izplačane plače na 600 evrov neto in izplačilo dodatka v višini 150 evrov bruto. Stavka je bila izvedena, ker tudi zadnji krog pogajanj z delodajalci, ki se je sklenil v četrtek, ni prinesel dogovora.

V stavki je po podatkih SKEI sodelovalo več kot 50 odstotkov podjetij, kjer imajo organizirane sindikalne podružnice in več kot 70 odstotkov članstva. Stavki so se pridružili tudi člani drugih sindikatov in nečlani, povsod pa je po navedbah predsednice SKEI Lidije Jerkič zaznati podporo, ki jo izkazujejo tudi z zbiranjem podpisov za trajajočo stavko, ki je naslednji sindikalni korak, in podporo zahtevam protestnega shoda, napovedanega za 28. november.

Predsednica SKEI ocenjuje, da je udeležba v stavki "glede na vse napore delodajalcev, vložene v preprečevanje stavke v tem tednu" odlična in da številčnost podpore potrjuje pravilnost zahtev SKEI za višje plače v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Kje niso in kje so stavkali?

V nekaterih podjetjih pa delavci niso stavkali zato, ker so z delodajalci že dosegli dogovore, ki so blizu stavkovnih zahtev. "To so podjetja, ki so predčasno popustila in videla, da se da," pravi Jerkičeva. Delavci tako med drugim niso stavkali v podjetjih Talum, Kolektor, Domel, Arcont in še nekaterih. Prav tako niso stavkali v nekaterih podjetjih, kjer imajo uveden 36-urni delovni teden in so imeli prosti dan.

Na mariborskem območju z okolico je po podatkih sekretarja sindikata SKEI za Podravje Branka Medika stavkalo več kot polovica od 70 podjetij, v katerih ima sindikat svoje podružnice in 6000 članov. Za stavko se niso odločili v ormoški Carreri Optyl. Prav tako niso stavkali v Tovarni vozil Maribor, kjer so po besedah sekretarja SKEI Tam Zvonka Slane stavkali tri dni že v minulem tednu, ob izpolnitvi zahtev s strani vodstva pa so se zavezali, da ne bodo stavkali iz drugih razlogov.

Stavke tudi ni bilo v Montavarju, kjer je vodstvo delavcem grozilo z odpuščanjem in drugimi ukrepi. V Impolu se niso odločili za celodnevno stavko. Svoje zahteve so v dogovoru z vodstvom podjetja dosegli že pred časom, vseeno pa so podprli sindikalne aktivnosti z zbiranjem podpisov. Na ptujskem območju so stavkali v Agisu, ki v šestih podjetjih zaposluje okoli 180 ljudi.

V Gorenju so proizvodnjo ustavili ob 6. uri, stavkalo je okoli 4000 delavcev. Proizvodnjo so ustavili tudi v celjskem podjetju Emo posoda, kjer je zaposlenih okrog 140 delavcev. Prav tako se je stavki pridružilo okoli 750 delavcev Alposa iz Šentjurja, ki pa delajo na različnih lokacijah. Proizvodnjo je ustavilo tudi 500 delavcev podjetja Štore Steel, stavki pa se je pridružilo tudi okrog 285 delavcev štorske družbe Valji group ter 470 delavcev v žalskem Novemu. Delavci zreškega Uniorja v stavki niso sodelovali, saj so se z upravo družbe dogovorili za ustrezne plače.

Na območju severne Primorske se je opozorilni stavki SKEI pridružilo okoli 1300 zaposlenih v Iskri Avtoelektriki. S stavko so začeli ob 7. uri, na delovnih mestih pa sta skupaj stavkali dopoldanska kot popoldanska izmena. Stavki se je pridružil tudi manjši del zaposlenih v Hidrii Rotomatika in Hidrii AET.

Koroška podjetja so splošno opozorilno stavko podprla, pridružila pa so se ji različno. Kot je povedal sekretar koroške območne organizacije SKEI Jože Kolar, so se dogovorili za ustavitev proizvodnje med 13. in 15. uro ter med 22. in 23. uro v 13 podjetjih, zaradi zahtev delovnega procesa pa dela niso prekinjali v podjetjih Metal Ravne, TAB Mežica in MPI.

Stavkali tudi niso v jeseniškem Acroniju, kjer so po besedah predstavnika sindikata SKEI Marjana Žurmana z upravo v četrtek dosegli dogovor, da je najnižja plača zaposlenega v Acroniju 600 evrov neto. Stavkovne zahteve SKEI so podprli tudi v kranjskem podjetju Iskratel, kjer pa zaposleni dela niso prekinili.

Težave pri stavkanju

Na vprašanje glede morebitnih pritiskov delodajalcev na zaspolene, ki stavkajo, je Jerkičeva odgovorila, da v podjetju Elrad v Gornji Radgoni nadrejeni stavkajočim niso dovolili vstopa v prostore. O tem naj bi bil obveščen tudi inšpektor za delo. Vodstvo podjetja pa pravi, da Jerkičeve izjave ne ustrezajo dejanskemu stanju in da s sindikatom konstruktivno sodelujejo že vsa leta. Opozarjajo, da so se še pred stavko sestali s predstavniki sindikata ter jim ponudili, da se lahko stavka izvaja v garderobah. Ponudili so jim tudi topel obrok. "Pojasnjeno je bilo, da se stavka zaradi posebnega režima elektrostatične zaščite, ki velja na področju celotne proizvodnje, ne more izvajati v teh prostorih. Drugega ustreznega prostora podjetje nima (jedilnica je namreč oddana v najem in z njo podjetje ne razpolaga). Vsi prisotni so podane argumente sprejeli,“ poudarja vodstvo podjetja Elrad. Zatrjujejo tudi, da prijava na delovni inšpektorat ni bila podana.

V podjetju Kladivar naj bi delodajalci po njenih besedah že v četrtek zaposlenim za petek odredili dopust, v podjetju Iskra TELE pa naj bi morebitnim stavkajočimi v primeru današnje stavke odredili sobotno delo.

V Hidrii delavce spraševali, ali bodo stavkali

V podjetju Hidria smo preverili anonimno sporočilo, da naj bi v dnevih pred stavko nadrejeni svoje podrejene spraševali, ali nameravajo sodelovati v stavki. Predstavnica za odnose z javnostmi Helena Pregelj Tušar nam je odgovorila, da je to res. "Vodstva Hidriinih družb so v tem tednu res vprašala zaposlene, ali bodo na današnji dan delali, zaradi načrtovanja proizvodnega procesa," je zapisala v odgovoru. Pri tem je tudi dodala, da zanika navedbe nekaterih medijev, da naj bi zaposlenim, ki bodo stavkali kakor koli grozili. Zanikala je tudi, da naj bi stavkajočim za današnji dan odrejali dopust. Ob tem so tudi navedbe, da naj bi zaposlenim prepovedali stike z novinarji, označili za neresnične.

Stavke ne podpirajo vsi

Našemu uredništvu pa se je oglasil eden izmed zaposlenih v podjetju Litostroj Power, ki je želel zaradi svoje varnosti ostati anonimen. Povedal nam je, da so lani vsi sindikati razen enega podpisali novo kolektivno pogodbo, na podlagi katere so minimalne plače v podjetju pod 600 evrov. Sprašuje se, zakaj sindikati že takrat niso vztrajali pri boljšem izhodišču za delavce. Pri tem pojasnjuje, da se je v začetku leta zamenjalo vodstvo podjetja. Sindikati so z novim vodstvom podjetja načeli tudi temo plač, vodstvo pa je v odgovoru nekoliko v posmehu dejalo, da v imenu zaposlenih tako slabe kolektivne pogodbe ne bi nikoli podpisalo. Sam zato stavke ne podpira. "Dokler bo podjetje izplačevalo plače redno v mesecu (minimum 570 evrov neto brez nadur in dodatkov), ko bo plačevalo zakonsko višino nadur, ne odpuščalo delavcev, se ne šlo mobinga na delavce, do tedaj jaz ne podpiram stavke v Litostroj Power," je povedal zaposleni v podjetju, ki sicer ni član nobenega sindikata.

GZS: Škoda zaradi stavke je velika

Škoda zaradi stavke bo nedvomno velika v podjetjih, kjer je stavka potekala, je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki meni, da od stavke ne delavci ne delodajalci ne bodo imeli nič. Po njegovi oceni bi bilo povišanje plač za podjetja z nizko dodano vrednostjo, likvidnostnimi težavami in pomanjkanjem naročil "samomorilsko dejanje". Podjetja sicer škodo še ocenjujejo.

Na GZS ocenjujejo, da v SKEI Slovenije pretiravajo glede obsega stavkovnega vala. "V pretiravanjih o obsegu stavkovnega vala vidimo poskus sindikata SKEI za svojo lastno promocijo, za katero je pripravljen žrtvovati tudi številna delovna mesta," so sporočili z GZS, kjer so ob tem izrazili zaskrbljenost, ker so, kot navajajo, v posameznih podjetjih člani SKEI fizično šikanirali tiste delavce, ki so hoteli delati.

Na GZS pozivajo k razumu in socialnemu dialogu, saj po njihovem praksa izsiljevanja s stavko ali bojkotiranje dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta pomeni oddaljevanje od rešitve problema nizkih plač in premajhne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole meni, da je za delodajalce najpomembnejše, da se stavka s petkom zaključi in da predstavniki sindikata in delodajalcev nadaljujejo s pogajanji in poiščejo rešitve ter uskladijo možnosti, da bi čim prej prišli do nove minimalne plače. To je po Smoletovih besedah pogoj za lažje pogajanje o ostalih vprašanjih.

Na stavko se je odzval tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki upa, da se bodo o teh vprašanjih pogovarjali na ravni države. "O pravicah do ustreznih plač smo se tudi mi želeli pogovarjati v okviru novega socialnega pakta in še zmeraj upamo, da se bomo lahko o teh vprašanjih generalno pogovarjali na ravni države," je pojasnil minister.