Med tistimi, ki so se lotili analize razlogov, zakaj je Alenka Bratušek končala med imeni kot so na primer Rumiana Želeva, Rocco Buttiglione in Ingrida Udre, katerih komisarska kariera se je v preteklosti prav tako končala že na zaslišanjih, je tudi eden najvplivnejših bruseljskih časnikov European Voice. Tudi v zadnjem zapisu so pričakovano kritični. Soavtor tokratnega članka Dave Keating Bratuškovi ni prizanašal že med samim zaslišanjem, ko je na spletu sproti komentiral njen nastop.
Pri EV njen bruseljski polom pripisujejo naslednjim sedmim faktorjem …
1. Katastrofalno zaslišanje
Razsodba odborov ENVI in ITRE o Bratuškovi v prvi vrsti temelji na njenem ponedeljkovem zaslišanju. Nekdanja slovenska premierka je bila tam „spektakularno slaba“, piše komentator. „Ob uvodnem nagovoru v angleščini je dajala vtis kot da fonetično pravilno izgovarja besede, ki jih ne razume. Za odgovarjanje na vprašanja poslancev je preklopila na slovenščino, a to k prepričljivosti ni dodalo skoraj nič. Vedno znova se je opravičevala, da se ponavlja in jasno dajala vtis, da najpomembnejše teme, ki bi jo naj obvladala – energetske unije – ne obvlada. Drugo polovico triurnega zaslišanja je bilo mučno spremljati, saj je klonila pod pritiskom, kar je bilo jasno vidno. Proti koncu je bil pred vsakim odgovorom slišen globok vzdih,“ so zapisali in dodali, da je Bratuškova po koncu predstavitve in potem ko je bila med sklepno besedo že na robu solz, odhitela iz dvorane, predvidena tiskovna konferenca pa je odpadla.
2. Bratuškova ni naredila domače naloge
Kot drugi razlog pri EV navajajo jedro težav Bratuškove – osnovna naloga komisarskih kandidatov je, da se na zaslišanje pripravijo. Bratuškova se očitno ni, ali pa se je slabo. „Komisarskim kandidatom so na voljo trenerji iz vrst osebja komisije in osebne ekipe. Medtem ko so se drugi kandidati pripravili dovolj, da so vedeli vsaj osnovne težave svojih področij in začrtane rešitve, pri Bratuškovi tega ni bilo. Krožijo govorice, da je zavrnila trenerje komisije in ni prebrala pripravljenega gradiva. Za razliko od drugih kandidatov septembra ni šla v Strasbourg in skušala navezati pristnega stika z evropskimi poslanci še pred zaslišanjem,“ pišejo v časniku, kjer kot napačno potezo razlagajo tudi odločitev Bratuškove, da njeno bruseljsko pisarno vodi vodja njenega ljubljanskega kabineta Jernej Pavlič: „Manjkajo mu evropske izkušnje in poznavanje evropskih razmer, da bi jo lahko ustrezno pripravil,“ menijo.
3. Junckerjeva odločitev, da jo predlaga za podpredsednico komisije
Evropski poslanci bi pomanjkljivosti Bratuškove veliko lažje prenašali, če bi bila nominirana „le“ za komisarko, menijo pri European Voiceu. Toda Jean-Claude Juncker jo je predlagal za podpredsednico Evropske komisije, s tem pa so prišla toliko večja pričakovanja. Biti podpredsednik namreč ni zgolj stvar prestiža ali nekoliko višje plače. Podpredsednik komisije je pooblaščen za nadzor skupine komisarjev, podpredsedniki komisije imajo resničen vpliv. Čevlji so bili zato veliki, Bratuškova pa jih ni zapolnila, ocenjujejo.
4. Juncker je na resor Bratuškove naložil dodatno breme
Še dodatna pričakovanja je Juncker na Bratuškovo naložil z nekaj drugimi nespretnimi potezami. Dodelitev okoljskega resorja malteškemu kandidatu je bila za marsikoga skoraj provokacija, saj gre za državo, ki se sooča s številnimi okoljskimi izzivi in to ne prav uspešno. Zelene pa je razjezil še z Miguelom Ariasom Canetejem, Špancem, ki goji ljubezen do naftne industrije, bdel pa naj bi nad podnebnimi spremembami. Zato je postalo toliko bolj pomembno, kdo bo bdel nad energetsko unijo in mu bo Canete pravzaprav podrejen. Večina je torej na tem mestu zato še toliko bolj videla močno osebo, potencialni čevlji Bratuškove pa so postali še večji.
5. Juncker si ni zagotovil dovolj žensk
Ko so države začele z nominacijami kandidatov in je začel Juncker preštevati moške in ženske, je hitro postalo jasno, da je slednjih veliko premalo. Na drugi strani pa so mu evropski poslanci žugali, da njegove ekipe ne bodo podprli, če v njej ne bo vsaj devet žensk, kolikor jih je bilo v komisiji, ki se poslavlja. Spolna uravnoteženost Junckerjeve komisije je postala stvar javne debate. Pri EV ocenjujejo, da se je na tej točki začela Junckerjeva pretirana promocija Bratuškove. Naenkrat je obelodanil, da ženske čakajo pomembne funkcije v komisiji. Očitno pa se je uštel, ko je tehtal težo kandidatk. Eno je dati podpredsedniško mesto kandidatki tipa Kristalina Georgieva, ki vstopa v svoj drugi komisarski mandat, je nekdanja podpredsednica Svetovne banke, med evropskimi poslanci pa uživa zaupanje in spoštovanje, drugo pa politični novinki Bratuškovi, ki se je ob tem tudi ni bila pripravljena hitro in učinkovito učiti. Ko je 10. septembra predstavil svoje komisarje, je Juncker dejal, da je Bratuškovo za podpredsednico imenoval, ker je nekdanja premierka in iz vrst liberalcev. Pomanjkanje ženskih kandidatk ga je namreč stisnilo v kot, njegova končna odločitev je bila slaba, so jasni v analizi European Voicea.
6. Juncker je podcenjeval volilni poraz Bratuškove in način njenega imenovanja
Stranka Bratuškove je na predčasnih parlamentarnih volitvah zbrala zgolj toliko, da je bilo dovolj za vstop v parlament, Miro Cerar pa je bil več kot prepričljiv zmagovalec. Za evropskega komisarja je imel svojega kandidata, a ga – ker formalno v času izbire kandidata ni imel v rokah nobene moči – ni nihče poslušal. Izbor kandidata je bil nato velika zmeda, za katero še zdaj ni povsem jasno, kako se je odvijala. Juncker se je te dogodke očitno (napačno) odločil ignorirati, ocenjujejo.
7. Nad Bratuškova je šla tudi protikorupcijska komisija, Juncker še kar nič
In beseda (morebitna) korupcija v Bruslju ni znak dodane vrednosti. Bratuškova se je izogibala uradni pošti KPK tako dolgo, da se je zaslišanje zgodilo, preden bi morala odgovarjati na očitke, pišejo. Bratuškova je sicer nato med zaslišanjem dejala, da KPK ni našla kršitev. S KPK pa so dan pred glasovanjem v Evropskem parlamentu sporočili, da so pravzaprav ugotovili navskrižje interesov.
Pri časniku zaključujejo z mislijo, da je Juncker vsekakor precenjeval talente Alenke Bratušek, ob analizi svojega sestavljanja komisije si bo zato moral priznati tudi več lastnih napak.
KOMENTARJI (427)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.