Pod drobnogledom Anonymousa tudi Slovenija

Podpis Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) je sprožil burne odzive po svetu, tudi v Sloveniji.

Na Poljskem so se tako odvili množični protesti proti Acti, demonstracije pa se obetajo tudi v Sloveniji. Ustanovitelji skupine 'STOP ACTA /protest proti Acti tudi v Sloveniji' na družbenem omrežju Facebook poudarjajo, da sporazum ogroža človekove pravice in svobodo interneta. Opozarjajo na posledice, med katerimi bo cenzura in nadzor. Po njihovem mnenju je bil postopek sprejema sporazuma nedemokratičen. Pozvali so k protestom v soboto, 4. februarja, od 12. do 15. ure na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Udeležbo je potrdilo več kot 5000 uporabnikov Facebooka.

Se pa je na spletni strani YouTube pojavilo sporočilo aktivistov Anonymous, ki so slovenskim oblastem zagrozili z napadi na vladne spletne strani. Prav tako so pozvali k protestom v Ljubljani in Mariboru.

Za uveljavitev Acte je sicer potrebna še ratifikacija v Evropskem parlamentu in v parlamentih držav članic. Evropski parlamentarci naj bi ga obravnavali v prvi polovici letošnjega leta, po oceni Evropske komisije bi bile ratifikacije na nacionalni ravni lahko tudi še letos. Ratifikacija sporazuma letos zaenkrat ni predvidena v zakonodajnem programu slovenske vlade, pa so pojasnili na slovenskem gospodarskem ministrstvu.

Kdo je v našem imenu podpisal Acto?

V imenu Slovenije ga je podpisala veleposlanica na Japonskem Helena Drnovšek Zorko, mnenje, da ga Slovenija podpira, so kot pristojni izdali na gospodarskem ministrstvu.

Čeprav naj bi bil skladen z evropsko zakonodajo, na gospodarskem ministrstvu ne izključujejo možnosti, da bi bilo treba dopolniti oziroma spremeniti evropske in posledično nacionalne predpise. Prav tako zanikajo očitke o tajnosti sprejemanja, "saj je slovenska vlada 22. septembra lani obravnavala sporazum in sprejela pozitivno stališče do podpisa, parlamentarni odbori so ga obravnavali oktobra", torej naj bi bila javna obravnava.

Po njihovih trditvah so pri pripravi Slovenije na podpis sodelovali tudi na pravosodnem in finančnem ministrstvu ter na Uradu za intelektualno lastnino: "Predstavniki urada, kot ostala ministrstva (ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za finance, ministrstva za gospodarstvo), so bili v delo vključeni preko različni delovnih skupin sveta (avtorsko pravo, carinska delovna skupina, za kazensko pravo)."

Žurej: Nismo podali uradnega stališča

Direktor Urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej se strinja, da je akt potreben in da je potrebno zaščiti intelektualno lastnino, "vendar pa posegi ne smejo biti prekomerni in se sorazmernost posegov lahko določa le v sodelovanju vseh ustreznih strokovnjakov in deležnikov".

A zatrdil je, da "sam kot direktor urada za intelektualno lastnino nisem seznanjen, da bi obstajala znotraj države delovna skupina (avtorsko pravo, carinska delovna skupina, skupina za kazensko pravo), v katero bi bili glede Acte vključeni predstavniki urada. Urad tudi v zadnjih dveh letih uradno ni nikoli sodeloval na nikakršnih delovnih telesih, vezanih na Acto."

Sestankov s področja avtorskega prava se v tujini udeležuje le v minimalnem obsegu in vsebina sestankov, ki se jih je udeležil v zadnjih dveh letih, ni bila Acta. Poudaril je, da na uradu tudi ni dobil teksta, ki bi šel v potrditev vladi, in ni dobil zahteve, da bi podal uradno stališče glede teksta.

"Urad oziroma zaposleni na uradu so sicer dobivali posamezna vprašanja glede vprašanj iz svojega delovanja s strani ministrstva, in sicer Andreja Piana, ki je bil zadolžen v Sloveniji za navedeni akt. Vendar pa urad ni bil udeležen ne pri pisanju teksta kakor tudi ne pri usklajevanju teksta ne v Sloveniji in ne v tujini. Urad tudi sicer dobiva številna strokovna vprašanja, vendar pa to ne pomeni, da s tem sodeluje pri pisanju teksta, pogajanjih ali kakor koli drugače," je pojasnil Žurej.

Po njegovem mnenju ni primeren "takšen netransparenten način sprejemanja strokovnih aktov". Moti ga, ker ni bilo delovnih skupin, ker ni pisne dokumentacije predlogov, ker ni osebne odgovornosti udeležencev. "Hkrati pa je nejasno, katere interesne skupine in posamezniki so dejansko dajali predloge in kdo je bila oseba, ki je odločala, kaj so konkretna stališča Slovenije oziroma kaj se bo upoštevalo in kaj ne ter zakaj takšna stališča." Moti ga tudi pomanjkanje sodelovanja Urada informacijskega pooblaščenca.

Urad je avgusta lani sicer poslal mnenje na gospodarsko ministrstvo, da nimajo pripomb k predlogu stališča k predlogu sveta o Acti. Iz predloga namreč izhaja, da Acta ne terja spremembe slovenskih predpisov in nima vpliva na proračun, so zapisali. A, kot je poudaril Žurej, uradnega stališča niso podali.

Na gospodarskem ministrstvu so v odzivu zatrdili, da je bil urad v vseh fazah usklajevanj in odločanj glede kandidature Slovenije za Center za arbitražo in mediacijo korektno vključen in vabljen na vse sestanke, a se jih ni vedno udeležil. "Urad je pripravil tudi vsebinsko argumentacijo za kandidaturo za center, ki jo je potem vlada tudi potrdila. V proces usklajevanja za kandidaturo so bili vključeni vsi ključni resorji, ministrstvo za gospodarstvo z uradom za intelektualno lastnino, ministrstvo za pravosodje ter služba vlade za razvoj in Evropske zadeve. Torej njegove trditve o nevključenosti urad v omenjene procese ne držijo," so sporočili in dodali, da tudi ne držijo očitki o neurejenosti delovanja na ministrstvu za gospodarstvo.

Acta ni usklajena s slovensko Ustavo

S pravosodnega ministrstva so sporočili, da so pri vsebini sporazuma Acta sodelovali le pri pogajanjih glede vsebine, ki se nanaša na izvrševanje kazenskopravnih ukrepov, kot so kazni, odvzem, zaplemba in uničenje.

Ugotovili so, da vsebina s področja kazenskega prava ne spreminja evropskega pravnega reda, ker je zakonodaja Evropske unije že znatno naprednejša od veljavnih mednarodnih standardov, ki so v Sloveniji že sprejeti v Kazenskem zakoniku. "Z našega vidika so bila pogajanja glede predloga Acta, ki so se torej nanašala le na področje znakov kaznivih dejanj, uspešna, saj so bili znaki kaznivih dejanj (nova kazniva dejanja) med pogajanji črtani."

Na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da Acta ne sme posegati v določbe slovenskega pravnega reda, ki dokaj močno varujejo pravice do zasebnosti, zlasti komunikacijske zasebnosti in svobode komuniciranja, informacijske zasebnosti in pravice s področja svobode izražanja iz Ustave. Zato nameravajo pri morebitnih razpravah o morebitni ratifikaciji Acte zastopati stališče o strogem preverjanju skladnosti s slovenskimi zakoni in Ustavo.

Zunanje ministrstvo: Veleposlanica ni podpisovala na svojo roko

Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da ne oni ne veleposlaništvo v Tokiu nimajo pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo obravnava Acta, zato ni sodelovalo pri njegovem usklajevanju in sprejemanju. Veleposlanica jo je le podpisala, in sicer v skladu z navodilom in pooblastilom vlade po predlogu ministrstva za gospodarstvo, kot uradna predstavnica države na Japonskem in ne na svojo roko.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!