Višje sodišče: Zelo obremenjujoči dokazi ne smejo biti izločeni

Višje sodišče je v eni največjih korupcijskih afer v slovenskem zdravstvu ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca Mateja Oštirja in odločilo, da se morajo sprva izločeni dokazi upoštevati. 

Gre za elektronska sporočila, ki so jih pred nekaj tedni razkrili v oddaji 24UR in ki dokazujejo, da je podjetje ISS Facility Services večmilijonski posel čiščenja v Splošni bolnišnici Jesenice pridobilo s prirejenim javnim razpisom ter da so vpleteni še tik pred njegovo objavo pogoje spreminjali tako, da jih je lahko izpolnilo le omenjeno podjetje. 

Ker so dokaze v jeseniški bolnišnici pridobili z nekdanjega službenega računalnika obtožene Zdenke Kramar, kar naj bi predstavljalo poseg v njeno zasebnost, jih je sodnica na prvi stopnji izločila, zdaj pa je, kot omenjeno, višje sodišče to odločitev spremenilo. 

V obrazložitvi so zapisali, da "Splošna bolnišnica Jesenice ni mogla in ne smela prezreti dokazov" ter da je "poseg v podatke iz strežnika oškodovanke sorazmeren v primerjavi s težo zatrjevanega posega v pravico do komunikacijske zasebnosti obtožene Kramarjeve in drugih obtožencev, prav tako pa tudi do pacientov SB Jesenice".

Obtoženi, da so bolnišnico oškodovali za 834.338 evrov

Obtožnica nekdanjega prvega moža Splošne bolnišnice Jesenice Igorja Horvata in njegovo nekdanjo pomočnico za področje zdravstvene nege in oskrbe Zdenko Kramar bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, nekdanjega direktorja ISS Rudija Zupana, prokuristko ISS Franjo Meža Nereks in vodjo poslovne enote ISS v jeseniški bolnišnici Binko Dedić pa pomoči pri omenjenem kaznivem dejanju. Vseh pet je na predobravnavnem naroku krivdo zanikalo. Prav tako jekrivdo zanikal predstavnik obtoženega mariborskega podjetja ISS.

Splošna bolnišnica Jesenice je domnevno sporen posel s podjetjem ISS na podlagi javnega naročila sklenila aprila 2010. Vreden je več milijonov evrov, poleg čiščenja pa vključuje tudi receptorske storitve, nadzor prihodov in odhodov in zagotavljanje požarne varnosti. Podjetje ISS je bilo edini ponudnik, pri določanju razpisnih pogojev pa naj bi sodelovalo že od samega začetka. 

Obremenilna elektronska korespondenca

Da je imelo podjetje ISS poseben položaj v okviru javnega razpisa, dokazuje elektronska korespondenca med zaposlenimi v bolnišnici in ISS. Mesec dni pred objavo razpisa tako Kramarjeva sodelavcu pošlje elektronsko sporočilo, kjer v zadevi zapiše "jr ISS" (najverjetneje je to okrajšava za "javni razpis ISS" op. a.). Še več, Kramarjeva tudi mapo z datotekami za javni razpis na svojem službenem računalniku poimenuje "JR ISS 2010". 

V istem času (torej še pred objavo javnega razpisa) v bolnišnico prispe tudi elektronska pošta Franje Meža Nereks, zaposlene v podjetju ISS in soobdolžene. V njej Kramarjevi piše, "da je pregledala dokumentacijo, ki pa bi jo bilo potrebno precej spremeniti". Da sta tako ona kot soobtožena Dedićeva, ki mimogrede uporablja kar bolnišnični elektronski naslov, čeprav je zaposlena pri podjetju ISS, spreminjali razpis, je razvidno tudi iz podrobnega vpogleda v računalniške lastnosti enega od dokumentov razpisne dokumentacije, ki se je nahajal na računalniku Kramarjeve - avtorica dokumenta je Meža Nareks. Iz ostalih elektronskih sporočil je razvidno, da so zadnje spremembe iz podjetja ISS v bolnišnico pošiljali še dva dneva pred objavo javnega razpisa. V redakciji razpolagamo tudi z vsemi spremembami razpisne dokumentacije, ki so jo pomočnici direktorja jeseniške bolnišnice pošiljali iz podjetja ISS.

Člani Sveta javnega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice so pod vodstvom Dušana Krajnika spomladi 2014 razrešil Horvata s funkcije direktorja bolnišnice in mu ob tem očitali malomarno opravljanje dolžnosti. Podali so kazensko ovadbo, in sicer zaradi suma nezakonite porabe javnih sredstev. Ugotovili so namreč, da bolnišnica ISS plačuje prisotnost 70 delavcem, medtem ko jih pri njih dela v povprečju le 58, ter da teh pri čiščenju (tudi bolnišničnih sob in operacijskih dvoran) nihče strokovno ne nadzira. Da v bolnišnici podjetju ISS plačujejo celo za dobavo toaletnega papirja, brisačk, PVC vrečk in zaščitnih sredstev, ki ga slednji niso nikoli dobavili, in jih je bolnišnica kupovala pri drugih dobaviteljih.

Še najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, ki ga je v obtožnici tudi izpostavilo Specializirano državno tožilstvo – da je bolnišnica ISS plačevala tudi za receptorske storitve, kamor med drugim spadajo skrb za požarno varnost, pa nadzor vhoda in izhoda ter evidentiranje vseh obiskov. Tudi obhodov, med katerimi bi preverili stanje oken, vrat varovanih delov SBJ in inštalacij, štiri leta v bolnišnici ni izvajal nihče.

Policijski postopek je stekel hitro, prav tako je v roku dveh let po ugotovitvah, da je razpis prirejen, delo končalo tudi tožilstvo, ki je decembra 2017 vložilo obtožnico.