Airbag za smučarje

Čelada je za vse starosti v vseh tekmovalnih smučarskih disciplinah obvezna. O nošenju čelade rekreativnih smučarjev pa so prvi začeli razmišljati v Franciji. Tako so leta 1996 preko ministrstva za zdravje začeli z akcijo osveščanja smučarjev, ki je imela velik uspeh. Kot je pojasnil Roman Šturm iz Smučarske zveze Slovenije, so takrat v Franciji beležili velik upad poškodb glave.

Slovenija je prva uvedla obvezno zaščitno čelado za otroke

Slovenija pa je bila prva država, ki je leta 2002 zakonsko predpisala obvezno nošenje čelad. Sprva za otroke do 12. leta, kasneje pa do 14. leta starosti. Sprva je temu nasprotoval lobi žičničarjev, ki so se bali, da bi tak predpis podražil smučarske šole, je pojasnil Šturm. Pol leta za Slovenijo je Italija uvedla obvezno nošenje čelad za otroke do 14. leta. V Avstriji imajo obvezno nošenje čelad za otroke rešene z deželnimi odloki, pogovarjajo pa se, da bi to uvedli tudi na zvezni ravni. Druge države v Evropi nimajo predpisane nošnje čelad.

Nasprotniki nošenja čelad so menili, da nošenje čelade poveča agresivno vožnjo in večjo samozavest pri hitrostih. Pa tudi slabše zaznavanje okolice, tako vizualno kot zvočno. Vendar je bilo to še takrat, ko čelade niso bile tako prilagojene, je pojasnil Šturm.

V NSi predlagajo obvezno nošenje čelade

V NSi so poslanske skupine v državnem zboru pozvali naj premislijo o spremembi zakonodaje, ki bi uvedla obvezno rabo čelade na slovenskih smučiščih. Za pozitivno spodbudo smučarjev pa predlagajo, da bi bile karte za tiste, ki nosijo čelade, do sprejema nove zakonodaje, cenejše.

V NSi še menijo, da se spremembe smučarske tehnike v zadnjem obdobju odražajo tudi v vse večjih hitrostih smučarjev in v vse bolj drznih vožnjah. Kot je avtomobilska industrija z večanjem hitrosti začela postopoma več pozornosti vlagati v zagotavljanje varnosti, bi bilo to treba storiti tudi pri smučanju, pravijo.

'Akcije ozaveščanja so bolj učinkovite kot prisila'

V Smučarski zvezi Slovenije menijo, da bi bilo bolj učinkovito, kot sprejeti zakonske omejitve, izvajati akcije osveščanja. "Razne take aktivnosti na bolj pozitiven način dosegajo iste, če ne celo boljše rezultate,“ meni Šturm. Poleg tega v akcijah ljudi opominjamo da nosijo čelade, hkrati pa tudi na obzirnost in varnost na smučišču. Namreč čelada ni zagotovilo, da je smučar povsem varen. Čelada lahko pomaga predvsem pri hitrostih od 15 do 20 kilometrov na uro, pri višji hitrosti pa je nevarnost poškodbe tilnika in podobno, kjer čelada ne pomaga.

Sicer je povprečna hitrost na smučišču na lahkih progah od 25 do 55 kilometrov na uro, na srednje lahkih progah je od 55 do 80, na zahtevnih progah pa je povprečna hitrost nižja, saj so smučarji tam bolj previdni.

Poleg čelade obstajajo tudi ščitniki hrbta, ki so jih uporabljali v reprezentancah v hitrih disciplinah in so dandanes zelo sofisticirani, tako da smučarja ne ovirajo. Obstajajo pa tudi posebne bunde, ki jih napihnete in vas ščitijo pred padci, vmesni zrak pa hkrati deluje tudi kot toplotna izolacija.

'Pred smučanjem se je treba ogreti'

Na smučarski zvezi pravijo, da k varnosti na smučiščih največ pripomore psihofizična pripravljenost. Zato svetujejo, naj se smučarji vsaj pred smučanjem ogrejejo. "Če naredite pred smučanjem 20 počepov, ste že nekaj naredili,“ pravi Šturm. Poleg tega naj smučarji kupijo smučke, ki so primerne njihovemu nivoju znanja, pa tudi teži, višini ipd. Lahko pa gredo tudi v smučarsko šolo, kjer si v eni uri vsaj osvežijo tehniko smučanja, ki se je v zadnjem času zaradi carving tehnike nekoliko spremenila. Carving tehnika je sicer izpeljanka iz osnov alpskega smučanja – zakonitosti so še vedno iste, določene stvari pa so drugačne, je pojasnil še Šturm.