Aktivisti demonstrirali proti prodajanju 'nacionalistične megle', Pahor bo EU pozval k aktivnejši vlogi

Nekaj deset aktivistov stranke Levica in hrvaške Delavske fronte (Radnička fronta) se je popoldne zbralo na "nikogaršnji zemlji" pri mejnem prehodu Sečovlje ter demonstriralo proti razpihovanju nacionalizma in prodajanju "nacionalistične megle" okoli vprašanja državne meje. Na mirnem shodu so poudarili tudi vrednote internacionalizma in dialoga.

Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike, so zapisali v skupni izjavi, ki so jo tudi prebrali v treh jezikih istrskega polotoka - hrvaščini, slovenščini in italijanščini.

Pri Piranskem zalivu gre po njihovem prepričanju za območje, kjer večina ljudi z obeh strani meje še nikoli ni bila in jih tudi ne zanima, kje meja pravzaprav poteka. "Kje bo tekla meja v praksi, nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU," so dodali.

Po njihovem prepričanju manija militarizacije, rožljanje z orožjem in klicanje k vojni niso v interesu ne enega ne drugega naroda, temveč v interesu hujskačev, ki jim gre za ohranitev statusa quo in socialne neenakosti. Pri tem so opozorili na pereče probleme revščine in socialne izključenosti različnih skupin v obeh državah.

"Na drugi strani 'meje', tako kot na tej strani 'meje', so ribiči, delavke in delavci, navadni ljudje, naši sestre in bratje, ki si želijo isto - dostojno živeti v miru in od svojega dela," so izpostavili v obeh strankah. Po njihovem mnenju bi z morjem lahko skupaj upravljali v skrbi za dobrobit lokalnega prebivalstva in ne fiktivnih nacionalnih interesov.

"Prepričani smo, da se bosta naša naroda znala zoperstaviti nacionalistom z obeh strani, raznim Tromblonom, Tomašićkam, Janšem in Jorasom, in da bosta prepoznala dimno bombo, ki jo politiki z obeh strani mečejo na polje politično-ekonomskih procesov in jih prevajajo v nacionalistične spore," so še navedli v izjavi.

Aktivisti, pretežno so bili to Hrvati, so razvili tudi številne transparente z gesli, kot "za Istro in svet brez meja" ter "Piranski zaliv ni hrvaški, ni slovenski, ampak skupen".

"Glavno sporočilo tega shoda je protest proti razpihovanju nacionalizma in nacionalističnega diskurza tako na tej strani meje kot na tisti strani meje," je ob robu shoda pojasnil član Levice Grega Ciglar. Član Delavske fronte Željko Marković rešitev spora o meji vidi v tem, da bi se strani usedli za skupno mizo, o usodi Piranskega zaliva pa bi morali odločati ljudi, ki na tem območju živijo.

Pahor na obisk v Bruselj

Predsednik republike Borut Pahor bo v začetku tedna v Bruslju na prvem uradnem obisku po začetku drugega mandata. Sestal se bo z najvišjimi predstavniki EU in obiskal sedež zveze Nato. Njegovo ključno sporočilo naj bi bil poziv EU k dejavnejši vlogi v prizadevanjih za uresničitev arbitražne sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

V ponedeljek se bo Pahor sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, v torek pa z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.

Visoke predstavnike EU bo Pahor pozval k hitrejšemu in dejavnejšemu vključevanju v prizadevanja za uveljavitev meje med Slovenijo in Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče, so pred odhodom v Bruselj sporočili iz predsednikovega urada.

Pahor sam pa je v govoru v okviru diplomatskega posveta dejal, da bo njegovo glavno sporočilo ob obisku Bruslja to, da je vprašanje uveljavitve meje rešljivo s potrpežljivim dialogom, čimprejšnjim sporočilom iz Zagreba, da določeno mejo sprejema, sporazumevanjem obeh vlad o dokončni delimitaciji in ob dejavnejši vlogi Evropske komisije pri vsem tem.

Pahor utemeljuje ta poziv s sodelovanjem Evropske komisije pri nastajanju in sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2009 ter načelno pripravljenostjo prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa pomagati za uresničitev arbitražne odločbe.

Ob tem ocenjuje, da bi lahko odlašanje uveljavitve arbitražne odločbe poslabšalo odnose med državama, ter opozarja na slab vpliv poslabšanja dvostranskih odnosov na splošno razpoloženje na Zahodnem Balkanu.

Pahor je novembra 2009 s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o reševanju vprašanja meje, ki je omogočil odpravo slovenske blokade v hrvaških pristopnih pogajanjih.

V Evropski komisiji so pred Pahorjevim obiskom redkobesedni. Glede vsebine pogovorov so dejali le, da za takšna srečanja ni nikdar vnaprej določenega dnevnega reda in da bosta predsednika razpravljala o aktualnih temah v skupnem interesu.

V komisiji so sicer v povezavi z arbitražo v začetku tedna obe strani pozvali k nadaljevanju dialoga na konstruktiven, primeren in nedvoumen način ter k izogibanju dejanjem, ki bi lahko škodila dvostranskim pogovorom.

Ponovili so tudi pripravljenost posredovati v procesu za zagotovitev uresničitve končne razsodbe arbitražnega sodišča in napovedali, da se bodo ob pravem času k temu vprašanju vrnili na tedenskem kolegiju komisarjev.

To bo tretje Pahorjevo srečanje s predsedniki institucij EU od prevzema predsedniškega položaja. Prvič se je z njimi v Bruslju sestal januarja 2013, ko je Bruselj izbral za sploh svoj prvi uradni obisk v vlogi predsednika.

Tudi danes v Piranskem zalivu hrvaška plovila

Tudi današnji dan v Piranskem zalivu sicer ni minil brez napetosti. Slovenski policisti so posredovali zaradi nezakonitega vplutja ene hrvaške ribiške ladje in dveh plovil hrvaških varnostnih organov, ki sta jo spremljali.

Slovenska policija je med drugim ukrepala tudi v petek, ko je v slovenske vode nezakonito vplulo osmih hrvaških plovil, od tega dve ribiški ladji in šest plovil varnostnih organov.

Savudrijski ribiči so sicer na četrtkovem srečanju s predstavniki petih hrvaških ministrstev v Zagrebu dobili zagotovila, da bodo hrvaške inštitucije zaščitile njihove dosedanje pravice ribolova do sredinske črte v Piranskem zalivu. Po srečanju niso želeli razkriti več podrobnosti o tem, kako bodo ravnali, če bodo iz Slovenije dobili kazni zaradi ribarjenja v morju v Piranskem zalivu. Hrvaški radio pa je poročal, da naj bi morebitne kazni slovenske ribiške inšpekcije in slovenske policije pošiljali na hrvaško notranje ministrstvo.