Predlani je Zavod za gozdove ukazal posek treh milijonov poškodovanih iglavcev, lani dva milijona kubikov, letos bo spet treba posekati več kot dva milijona kubikov smreke in jelke. To pa je trikrat več kot leta 2005, ko je bil zabeležen največi napad podlubnikov doslej. Ogrožena je kar tretjina slovenskih gozdov, najhuje je na postojnskem, tolminskem, ljubljanskem in kočevskem območju, škoda zaradi lubadarja je že presegla 100 milijonov evrov.
A vodja gozdarskih inšpektorjev Andrej Drašler je še bolj pesimističen: "Sekundarna škoda zaradi podlubnikov bo presegla primarno škodo zaradi žleda." Krivi so predvsem nevestni lastniki gozdov, ki iz njih niso pravočasno pospravili v žledu poškodovanih dreves. A gozdnih posestnikov je v Sloveniji kar 461.000. Večina jih sploh ne ve, kje imajo gozd. Ponekod je več kot sto lastnikov ene parcele in se o sanaciji ne morejo dogovoriti. "Včasih ni mogoče najti lastnika, ker ni bilo opravljeno dedovanje. Ali pa so se desetletja nazaj izselili v tujino," pripoveduje Drašler.
Gozdarskih inšpektorjev imamo le 15, lani pa je Zavod za gozdove izdal 40.000 odločb o nujnem sanitarnem poseku iglavcev. 366 nevestnih lastnikov se je lani znašlo v prekrškovnih postopkih. A kazni so nizke: 400 evrov za fizično, 1200 za pravno osebo.
Za katastrofo v gozdu Janez Marinčič, predsednik zveze žagarjev, krivi strokovno napako: prepočasno, premalo intenzivno, premalo strokovno, se je država lotila sanacije. Posledice so bile predvidljive, pravi.
Po dveh letih so številke takšne: posekanih je 70 odstotkov poškodvanih iglavcev in 37 odstotkov listavcev. Največ dela je ostalo v najbolj poškdovanih področjih Postojne, Ljubljane, Tolmina in Kranja. Več kot dva milijona kubičnih metrov lesa pa bo ostalo in torej strohnelo v gozdu – lesa, ki bi ga lahko prodali za milijone evrov, tako pa bo dodobra pognojil gozd.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.