FOTO: 120 let Aljaževega stolpa: poglejte, kako so naš najvišji vrh osvojili naši bralci

Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava se je na vrhu slovenskega očaka odvila spominska slovesnost.

Z vrha naše najvišje gore je odmevala slovenska planinska himna Oj, Triglav, moj dom, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik pa je v svojem govoru osvetlil narodnozavedno delovanje Jakoba Aljaža, "človeka širokih nazorov, ki je tudi tako želel spodbujati domoljubnost in ljubezen do gora med Slovenci," je sporočila Manca Čujež, predstavnica Planinske zveze Slovenije (PZS) za odnose z javnostmi.

Dovški župnik je s postavitvijo stolpa, svojevrstnega objekta na vrhovih Alp, ki je z okroglo obliko tudi simbol večnosti, želel poudariti slovenski značaj Triglava in hkrati planincem ponuditi zavetišče. "Zagotovo je s tem prispeval velik kamenček v mozaik stoletnih prizadevanj Slovencev za samostojno državo ter k veliki priljubljenosti planinstva med Slovenci," je poudaril prvi mož PZS, ki ni pozabil na potrebna skupna prizadevanja za ohranitev stolpa – tako države, ki mora skladno z zakonom čim prej določiti stalnega skrbnika, kot tudi vseh obiskovalcev Triglava, ki lahko prispevamo s spoštljivim odnosom do stolpa. "Kot predsednik slovenske planinske organizacije lahko zatrdim, da si bomo v prihodnje skupaj z ostalimi deležniki prizadevali za sistemsko in strokovno skrb za Aljažev stolp na Triglavu, da nam bo še naprej v ponos in veselje," je še dodal.

Slovesnega dogodka so se udeležili potomci Jakoba Aljaža, Kovačevi iz Vikrč. Ponosni nanj in njegov dragocen prispevek k slovenstvu so se spomnili Aljaževe misli, ki se prenaša iz roda v rod: "Sovraštvo ne rodi sadu, v prijateljstvu se lepo živi," je še sporočila Čuježeva.

Prireditve v počastitev zgodovinskega dogodka organizira Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, Planinskim društvom Dovje-Mojstrana in Planinskim društvom Ljubljana-Matica. Današnja dogodka potekata pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Poglejte fotografije vzponov na Triglav, ki so jih z nami delili naši bralci:

Zemlja za en goldinar

Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž, ki se je odločno uprl nadaljnjemu ponemčevanju. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu Triglava in začel izdelavo stolpa kot planinskega zavetišča in branika slovenstva.

Njegovo izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil na vrh Triglava 7. avgusta 1895.

Jutranja spominska slovesnost na vrhu naše najvišje gore:

Stolp in zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Aljažev stolp ima za Slovence še danes velik simbolni pomen. Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila.

Ste se tudi sami že povzpeli na naš najvišji vrh? Pošljite nam fotografijo vašega dosežka.