'Očitno so naši zunanjepolitični partnerji zelo radovedni'

Britanski časopis Guardian je objavil novo, že tretjo depešo ameriškega State Departmenta, ki se nanaša na Slovenijo. Gre za navodilo ameriškim diplomatom, naj zbirajo podatke o slovenskih voditeljih, podobno tistemu, ki so ga že objavili in se je nanašalo na uradnike Združenih narodov. 

Pod dokumentom z datumom 16. junij 2009 je podpis "Clinton", gre pa za direktivo o zbiranju obveščevalnih podatkov o ljudeh posebej za Slovenijo. Iz dokumenta je razvidno, da ni prvi te vrste in da je tovrstno zbiranje podatkov običajno opravilo za ameriške diplomate. Med podatki, ki jih je State Department zahteval, so tako splošno dostopni kot tudi drugi. Med njimi želijo izvedeti številke kreditnih kartic, telefonske številke in delovnike "oseb, povezanih s Slovenijo".

Direktiva naroča zbiranje podatkov v štirih večjih sklopih (mednarodni odnosi in energetska varnost; finančna stabilnost, gospodarski razvoj in družbeni izzivi; nacionalna varnost; nacionalni voditelji in vladanje). Glede mednarodnih odnosov State Department zanimajo odnosi z regionalnimi sosedami in Rusijo, podrobnosti o sporih s sosedi, posebej s Hrvaško, sodelovanje, misije in prizadevanja za demokracijo v Vzhodni Evropi in na Balkanu, pri čemer omenjajo Moldavijo in Kosovo. Zanimajo jih tudi prizadevanja glede protiraketne obrambe.

Zanima jih, kaj slovensko vodstvo in javnost menita o Evropski unijo, o njeni širitvi, morebitnih formalnih in neformalnih povezavah Slovenije z drugimi evropskimi državami in moč za vplivanje na odločitve med državami članicami EU. Glede energetske varnosti Američane med drugim zanimajo podrobnosti o javnih in "skrivnih" energetskih sporazumih z Rusijo ter slovenski odgovori na ruska prizadevanja glede odvisnosti Slovenije od ruske energije, osebni odnosi med ruskimi in slovenskimi voditelji ter poslovneži, vpletenost organiziranega kriminala v energetski sektor. Želijo podrobnosti o finančnih strategijah in pripravljenost za tuje investicije.

Američane zanima tudi, kaj Slovenci in njihovi voditelji menijo o ZDA, o mednarodnih organizacijah in podrobnosti o odnosih s Kitajsko, Iranom ter državami, ki so sovražne ameriškim interesom. Direktiva naroča podatke o vseh vidikih financ – tudi načrte za rešitev gospodarske krize in pripravljenost slovenskih državljanov na finančne izzive – in gospodarstva znotraj države in pri mednarodnem sodelovanju, identitete ljudi, ki odločajo o tem, njihove filozofije, vloge in odnosih, "objavljenih in neobjavljenih" državnih proračunov, pranju denarja in morebitnih povezavah s terorizmom in trgovino z mamili ter sposobnost slovenske vlade za boj proti teroristom. Zanimajo jih načrti opozicijskih, skrajnih in obrobnih skupin za izkoriščanje krize za dosego njihovih ciljev. Dobiti želijo podatke o zasebnikih, organizacijah in institucijah, ki vplivajo na gospodarske načrte ali so vpleteni v pranje denarja.

Glede nacionalne varnosti Američane zanima vse o Sloveniji in zvezi Nato, kot so zadostna poraba za obrambo, strategije za pridobitev javne podpore za porabo, koliko sta vlada in javnost prepričani o varnostnih zagotovilih po 5. členu pogodbe, odnos do daljše namestitve sil zveze Nato ali ameriške vojske v Sloveniji. Glede na sedanja WikiLeaksova razkritja je morda najbolj ironično navodilo o podatkih glede sposobnosti vlade za zavarovanje zaupnih informacij Nata in ZDA.

Zanima jih tudi odnos do ameriških ciljev v Afganistanu, sposobnost sodelovanja v operacijah zunaj območja Nato, vojaško sodelovanje z drugimi državami, podrobnosti o trgovini z orožjem, tudi jedrskem, biološkem in kemičnim, lokacije in uporaba podzemnih objektov in drugih utrjenih struktur za zaščito poveljniških in nadzornih omrežij, civilnih in vojaških voditeljev ter kritičnih virov. Zavezniško državo zanimajo tudi podrobnosti o "sodobnih inženirskih tehnikah za utrditev ključnih objektov" in načrtih za pomoč drugim državam pri razvoju podzemnih objektov.

Glede nacionalnega vodstva in vladanja direktiva naroča med drugim podatke o odnosih med predsednikom, premierjem, ministri, obveščevalnimi službami, podatke o korupciji med višjimi uradniki vlade, finančnimi tokovi mimo proračuna za višje voditelje in virih financiranja političnih kandidatov. Prav tako tudi o biografskih, osebnostnih, zdravstvenih, biometričnih in finančnih informacijah sedanjih in prihajajočih voditeljev in svetovalcev. Temeljita in obsežna direktiva naroča tudi podatke o tem, ali se načrtuje pridobitev telekomunikacijske opreme in tehnologije, za katero veljajo izvozne kontrole ZDA, pa vse uradne in osebne telefonske številke, elektronske naslove civilnih in vojaških voditeljev.

Gantar: Večinoma sprašujejo po javno dostopnih podatkih

Predsednik parlamenta Pavel Gantar ugotavlja, da sta zaupnost in tajnost izginila iz sveta diplomacije in obveščevalne dejavnosti. ''Hudo mi je bilo, da so takšni podatki prišli na dan,'' kar pa ga ne preseneča. ''Prepričan sem, da so naši zunanjepolitični partnerji zelo radovedni, da jih zanima marsikaj.'' Razumljivo se mu zdi, da želijo izvedeti tudi osebne stvari.

Obenem je poudaril, da je večina stvari, po katerih sprašujejo ameriške oblasti, javno dostopnih v medijih, ''ne pa iz kakšnih prikritih načinov obveščanja. Mislim, da to, kar smo zdaj javno izvedeli, ni nič novega, nič presenetljivega. To se dogaja v zakulisju politike pod oznako strogo zaupno.'' Dodal je: ''Očitno se z nami kar ukvarjajo, torej nismo tako nepomembni v svetu globalne svetovne politike.''

Glede obiska pri ameriškem predsedniku Baracku Obami verjame slovenskemu premierju Borutu Pahorju. ''To me sploh ne preseneča. Morate se zavedati, da sem bil tudi predsednik komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. S tem sicer nisem imel opravka v slovenskih obveščevalnih službah, sploh ne. Ampak vemo, da takšne službe povsod po svetu zbirajo številne informacije, tudi takšne.'' Po njegovem mnenju je zadeva ''zoprna, ker je prišla v javnost. Hkrati nam govori, da so nekateri ljudje – ne nujno samo politiki – bolj nadzorovani, kot se zdi. In več kot to, da se to nadzorovanje izvaja preko podatkov, ki se nahajajo na svetovnem spletu.''

Ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika so depeše presenetile. Poudaril je, da je vedno deloval načelno in odkrito. ''Se ne ukvarjam s tem, da bi moral kar koli prikrivati. Meni ne gledajo pod prste najbrž samo te službe, ampak tudi mnoge druge, vendar se ne obremenjujem. Delam po svoji vesti, tako kot sem prisegel v parlamentu in praktično nimam česa skrivati. Je pa seveda neprijetno, če gredo v čisto intimne in osebne zadeve, kar se dogaja. Seveda, tudi z nekaterih strani pri nas, ne samo v tem primeru.'' Verjame vladi, da se ni pogajala za sprejem ujetnikov iz Guantanama v zameno za obisk pri ameriškem predsedniku Baracku Obami. ''Je pa seveda v meddržavnih pogovorih vedno več točk hkrati na dnevnem redu in morda kdo povezuje eno z drugim. Jasno je, da si želi imeti država dobre odnose tudi z velesilami in da se jih vzpostavlja na osebni ravni,'' je dodal.

Po mnenju poslanca SD Mirana Potrča Slovenija ni edina, s katero tako delajo. ''Ameriška zunanja politika izhaja iz predpostavke supersile, ki ima več pravic, kot jih imajo druge države, kar ni dobro. Mislim, da se moramo v zunanji politiki navaditi, da uveljavljamo predvsem svoje interese, da pa hkrati razumemo, da imajo interese tudi druge države. Na žalost si velike države kdaj pa kdaj domišljajo, da jih lahko uveljavljajo tudi na način, ki ni prijazen, in to prav gotovo dela tudi Amerika.''