Anketa razkriva muke najemnikov: Lastniki oddajajo na črno, omejujejo obiske, vdirajo v zasebnost. Je utopično čakati na spremembe?

Najemništvo lahko postane nočna mora. To na lastni koži občutijo predvsem mladi, ki se želijo podati na svoje. Ker so ujeti v krog prekernih oblik zaposlitev, izjemno težko pridobijo bančno posojilo za nakup lastnega stanovanja, nakar jim na razpolago ostane zgolj najem. Po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije Tina Kampla je v Sloveniji skoraj 90 odstotkov lastniških stanovanj, kar pomeni, da ima večina najemnikov opravka z lastniki, ki pa pogosto postavljajo svoje nemogoče pogoje. Da bi oblastem in tudi splošni javnosti odprli oči in dokazali, kako nujne so spremembe tudi na področju najemništva, so pričeli izvajati posebno anketo. Ta je sicer še vedno v teku, a prvi pokazatelji že marsikaj povedo.

Podatek, ki bi moral odgovornim odpreti oči, je že ta, da le dobre 4 odstotke vprašanih pri najemništvu ni imelo nobenih težav, pravijo. "Samo 26 od 600 vprašanih ni označilo nobene od navedenih težav, kršenja pravil ali nezakonitih ravnanj najemodajalcev," je ob predstavitvi prvih rezultatov pojasnila Tanja Baumkirher.

Pojasnila je, da je v anketi, ki sicer še ni končana, doslej sodelovalo 600 oseb, največ je bilo starih do 30 let. Skoraj polovica vprašanih je zaposlena oziroma imajo svoje redne prihodke, večina pa je najemala stanovanja v Ljubljani.

Polovica vprašanih v najemu brez pogodbe

Skoraj polovica sodelujočih v anketi je že imelo izkušnjo s tem, da so bili v najemu brez pogodbe. Kar pa se tiče najemnih pogodb, imajo te zaradi davkov navedene precej nižje zneske kot morajo najemniki v resnici plačevati. Več kot polovica vprašanih je to potrdila. "Več kot 360 jih je odgovorilo tudi, da vedo, da stanodajalec ni plačeval davka od najemnine, kar je še več, kot nekateri ocenjujejo," je pojasnila Baumkirherjeva.

Brez oznak na nabiralnikih, skoraj tretjini lastniki omejevali obiske

V Mladinskem svetu Slovenije so bili zelo presenečeni tudi nad odgovori glede oznak na poštnem nabiralniku. "Pričakovali smo kakšnih pet pritrdilnih odgovorov, a od 600 jih je kar 133 dejalo, da jim je lastnik prepovedal, da bi na poštni nabiralnik nalepili svoje ime," pravi. Več kot tretjina je imela tako tudi težave, ko so želeli prijaviti začasno prebivališče, oziroma jim to ni bilo dopuščeno. Tisti, ki še študirajo, bi lahko koristili subvencijo za bivanje v zasebnem stanovanju, a je posledično tretjini vprašanim v preteklosti lastnik to onemogočal, saj je oddajal na črno.

Skoraj vsak šesti se je moral soočiti s prepovedjo priselitve druge osebe. Približno 30 odstotkov vprašanih pa je že doživelo, da jim je stanodajalec omejeval ali pa vsaj poskušal omejevati obiske. Še hujši podatek je ta, da je kar 42 odstotkov vprašanih že doživelo, da je lastnik stanovanja nenapovedano vstopal v najeto stanovanje in s tem kratil njihovo zasebnost. Ob vsem tem pa so se najemniki pogosto spopadali tudi s težavo, da so jih sosedje obravnavali kot manjvredne. To je potrdilo 170 od skupno 600 vprašanih.

Lastniki pogosto ne skrbijo za funkcionalnost stanovanj, kar 40 odstotkov najemnikov mora plačevati rezervni sklad

Več kot polovica vprašanih je potožilo, da stanodajalec ni želel plačati zadev, ki so bile nujne za funkcionalnost stanovanja, čeprav bi moralo biti osnovno vzdrževanje njihova domena. Kar 40 odstotkov najemnikov je moralo plačevati tudi rezervni sklad, ki je sicer namenjen za vzdrževanje večstanovanjskih stavb. To bi morala biti obveznost etažnih lastnikov, saj gre za investicijski sklad.

'Pozabite na vračilo varščine!'

Večina lastnikov ob vselitvi zahteva plačilo varščine. Če je stanovanje ob koncu obdobja predano v enakem stanju, jo mora vrniti, a do tega pogosto ne pride tako enostavno. Kar 28 odstotkov vprašanih je v anketi odgovorilo, da jim ob izselitvi lastnik stanovanja ni povrnil varščine.

Zakaj se najemniki odselijo?

Zaradi težav s stanodajalcem se je iz najemniškega stanovanja preselilo več kot 43 odstotkov vprašanih. Pogosti razlogi so bili med drugim povišanje najemnine, težave pri prijavi prebivališča, da lastnik ni dovolil priselitve druge osebe in težave s parkiranjem.

Predstavitev rezultatov ankete je bila sicer del včerajšnjega posveta na temo stanovanjske problematike. Dejstvo je, da se mladi vse kasneje odseljujejo od svoje družine in si priskrbijo lastno stanovanje, razlog pa je predvsem v tem, da nimajo potrebnega podpornega okolja, da bi prišli do prvega stanovanja, ugotavljajo predstavniki Mladinskega sveta Slovenije. Zato je potreben nacionalni stanovanjski program, a mora biti boljši od tistega, ki ga za naslednjih 10 let načrtuje vlada, so poudarili na posvetu.

V nacionalnem programu izražena namera po povečanju fonda najemniških stanovanj, a mladi dvomijo v uresničitev

Menijo, da je najboljši način zagotavljanja dolgoročno varnega bivanja neprofitni najem in da je pomanjkanje trajno najemnih stanovanj ključni problem v Sloveniji. Možne rešitve na MSS po besedah Kampla vidijo v povečanju fonda najemniških stanovanj za trajnejši najem z možnostjo kasnejšega odkupa. V predlogu nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) je sicer izražena namera po povečanju fonda teh stanovanj, vendar pa, ob pravilu, da javni skladi vsako prodano stanovanje nadomestijo z vsaj enim, na MSS po navedbah Kampla dvomijo, da bo do tega dejansko prišlo, saj ni dovolj sredstev.

Mladi sicer pogosto niti ne vedo, kako bi lahko prišli do stanovanja. Andraž Zgonc iz urada za mladino je ob tem opozoril na vzpostavitev delovanja informacijske točke, za katero bi poskrbeli predstavniki mladinskega sektorja, kjer bi mladi na enem mestu izvedeli vse možnosti in načine pridobitve stanovanja. Ob tem je izpostavil potrebo po izvedbi evalvacij učinkovitosti sedanjih in preteklih ukrepov na tem področju, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti.

Združenje najemnikov Slovenije: stanovanjska politika Slovenije je porazna

Da je stanovanjska politika v Sloveniji porazna, je na posvetu opozorila tudi Joža Aljančič z Združenja najemnikov Slovenije. Prepričana je, da se z vsakim stanovanjskim nacionalnim programom zaostrujejo pogoji za najemnike. V združenju namreč ugotavljajo, da bo stanje s predlogom NSP, ki je trenutno v javni obravnavi, enako. "Nacionalni program bi moral biti krizno naravnan in bi moral upoštevati prebivalce brez stanovanj," je menila. Priznava, da imajo najemniki veliko problemov, a dodaja, da se z vsako stanovanjsko zakonodajo razmere za njih še poslabšujejo.

'Spet si gradimo gradove v oblakih'

"Imeli smo dosedanji stanovanjski program, ki že nekaj let ne velja. Vse je bilo zelo utopično napisano. Zapisano je bilo, da bo država zgradila 10.000 stanovanj letno, od tega 5.000 tržnih, 2.500 socialnih in ostalo neprofitnih. Nič od tega ni bilo realizirano. Ko smo pregledali ta nov nacionalni program, se bojimo, oziroma celo predvidevamo, da bo stanje ostalo isto," meni. Kot pravi, bi moral biti, stanovanjski program, ki se sprejema v času krize, krizno naravnan. Moral bi vsebovati analize, izhodišča – to so ustava, mednarodne pogodbe in vse dosedanje konvencije, deklaracije Združenih narodov in teh organizacij, ki se ukvarjajo z brezdomstvom, in tako dalje. Pravi, da bi morali biti na podlagi analize sedanjega stanja in bodočih potreb postavljeni določeni cilji in strategija, nosilci in finančna konstrukcija. "Brez tega se ne da pogovarjati. Tukaj smo zbrani mladi in stari, tisti, ki nimamo denarja, in država, ki prav tako nima denarja. Pogovarjamo pa se o tem kako bomo gradili gradove v oblakih," meni in ponovno poudarja, da začasni ukrepi, ki so v tem nacionalnem programu predvideni, niso primerni za takšno demokratično državo.

Kot torej pravijo v mladinskem svetu, je v Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 premalo jasnih izhodiščnih načel. Premalo je poudarka najemu, tvegana in za najemnike nevarna pa je po njihovem mnenju ukinitev neprofitnih najemnin in prehod na stanovanjski dodatek. Razmere pri zasebnih tržnih stanovanjih so namreč zaskrbljujoče. Vladi očitajo tudi premalo upoštevanja demografskih trendov in spreminjajočih se razmer za mlade in starejše generacije. Menijo pa še, da enostavno ni zadostnih meril oziroma kazalnikov uspešnosti nacionalnega stanovanjskega programa.

Prepričani so, da je prav, da se o perečih problemih glasno spregovori, hkrati pa ugotavljajo, da je potrebno iskati tudi druge možnosti v okviru zagotavljanja finančne podpore. "Morda bi bilo dobro razmisliti o poroštvu države za pridobitev stanovanjskega posojila. Ena od alternativnih možnosti pa so tudi vedno bolj priljubljene stanovanjske kooperative oziroma zadružništvo, za katerega so zlasti dovzetni mladi," zaključuje Kampl.