Arso ima novo lestvico, ki nam pove, v kakšni nevarnosti smo zaradi delcev PM10

Agencija RS za okolje je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje vzpostavila prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Strokovnjaki so skupaj opredelili tudi stopnje onesnaženosti zunanjega zraka in priporočila za ravnanje prebivalcev ob različnih onesnaženostih. 

Janja Turšič z Arsa je najprej postregla z informacijo, da letos sicer še na nobenem merilnem mestu niso izmerili več kot 35 preseganj mejnih vrednosti delcev PM10. A na videz soliden rezultat se lahko zaradi slabega decembra še zelo spremeni. “Glede na situacijo lahko na posamezni lokaciji samo v tem mesecu beležimo 20 preseganj,” pravi. Presežene vrednosti so minule dni dvignile veliko prahu in strokovnjaki se strinjajo, da enostavno moramo biti pozorni na to. “Študije že zadnjih 20 let dokazujejo, da je ob takšnih dneh umrljivost večja,” pravi Peter Otorepec z NIJZ. Ker gre za pereč problem, so na Arsu nadgradili sistem opozoril.

Enostavnejša uporaba: stopnjo onesnaženosti in potrebnih ukrepov nam pove barvna lestvica

Po novem na Arsu ne napovedujejo verjetnosti, kje bo pač vrednost presežena, temveč nas opozarjajo na razred onesnaženosti. “Ni dovolj, da povemo samo, da bodo mejne vrednosti presežene. Včasih namreč koncentracije delcev v bližini mejne vrednosti, v prejšnjem tednu pa smo beležili tudi dnevne koncentracije, ki so bile dvakrat večje od mejnih,” pravi Janja Turšič z Arsa.

Na spletni strani Arsa si lahko tako že danes ljudje pogledajo v katerem razredu onesnaženosti je njihov kraj. Seveda so na voljo le podatki o krajih, kjer izvajajo meritve. Glede na razrede onesnaženosti so pripravljena tudi priporočila za prebivalce.

Simona Uršič z NIJZ, ki je sodeloval pri pipravi priporočil državljanom, pravi, da ta niso za vse enaka. “Svetuje se, da spremljamo te okvire, a da opazujemo svoje stanje. Dodatne aktivnosti pa upoštevamo na podlagi teh razredov.”

Zelena

“Najbolj bomo vsi zadovoljni, ko bo barva zelena,” pravi Uršičeva. Ta pomeni, da 24-urna povprečna koncentracija delcev PM10 ne znaša več kot 40 mikrogramov na kubični centimeter. Zelena barva pomeni, da ni priporočenih omejitev za splošno populacijo, prav tako ne za ranljive skupine.

Rumena

Rumena barva pomeni, da znaša koncentracija od 41 do 75 mikrogramov na kubični centimeter. Za zdrave odrasle ljudi ni omejitev, a odrasli in otroci z boleznimi pljuč ter odrasli z boleznimi srca, ki občutijo simptome, pa bi morali razmisliti o zmanjšanju fizičnih aktivnosti, še zlasti na prostem.

Oranžna

Pri koncetracijah do 100 mikrogramov na kubični centimeter velja oranžna stopnja. “Pri teh istih ranljivih skupinah svetujemo zmanjšanje intenzivnih aktivnosti na prostem. Za astmatike obstaja kar velika verjetnost, da bo raba inhalatorjev bolj pogosta. Tudi med starejšimi se naj zmanjša aktivnost. Med njimi je namreč veliko takih, ki niti ne vedo, da imajo težave.” Ob oranžni stopnji lahko posledice čuti tudi splošna populacija, predvsem v obliki vnetih oči, pri odraslih se lahko pojavi kašelj in bolečine v žrelu.

Rdeča

Rdeča stopnja pomeni koncentracijo več kot 100 mikrogramov na kubični centimeter, ob tem pa bi se morali vsi odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši izogibati intenzivnejšim fizičnim aktivnostim. Astmatiki lahko pričakujejo pogostejšo rabo inhalatorjev. Tudi zdravim ljudem svetujejo zmanjšanje fizične aktivnosti, še zlasti na prostem, še posebej, če čutijo težave, kot so bolečine v žrelu in kašelj.

“Redno spremljajte obvestila. Kliknite na krogce z urnimi podatki. Opazujte sebe in bližnje. Če imamo otroka, in opazimo težave, moramo paziti, tudi če ni astmatik.”

Uršičeva ob tem dodaja, da ta navodila nikakor ne rešijo problema. “To je le zaščita v manjši meri. Rešitev je resnično edino v zmanjšanju onesnaževanja. Vsak doprinos k temu je pomemben.”

Kaj pa vrtci in šole?

Uršičeva še pravi, da NIJZ redno podaja priporočila vrtcem in šolam. Kot pravi, pri tem upoštevajo priporočila, ki veljajo za ranljive skupine. “Priporočamo jim to, kar velja za ranljive skupine. Naj pogledajo na tabelo in se skladno s tem odločijo.”

Tudi po vaseh ni nujno boljši zrak

Kot so še dejali na Arsu, so po naseljih izven mest manjše koncentracije le, če ima večina ljudi pač moderne peči na biomaso. “Če pa imamo že samo enega soseda, ki ima staro napravo, uporablja mokra drva, morda kuri celo plastiko, je lahko tudi situacija na podeželju slabša.”

Za primer večjih krajev, kjer opažajo manjše vrednosti onesnaženja, pa so izpostavili Velenje. Razlog? “Tam je res velika večina priključena na daljinsko ogrevanje. Letos smo tako najmanj preseganj, in sicer 15, izmerili prav v Velenju,” pravijo in dodajajo, da je to dokaz, da problem leži v izgorevanju z leseno biomaso.

Onesnaževala se zadržujejo v plasti, ki nastane ob temperaturnem obratu

Marko Rus z Arsa je za lažje razumevanje njihovega dela pojasnil, na kakšen način na agenciji pravzaprav spremljajo onesnaženje in podajajo opozorila. Kot pravi, gre vedno za posvetovanje strokovne skupine. “Skupina na podlagi preteklih meritev za osem ur nazaj predvideva, kako se bodo stvari razvijale,” razlaga.

Pomagajo si z radiosondažo, kjer vidijo, kako visok je temperaturni obrat. Tako vedo, kako debela je plast, v katerem se onesnaževala nabirajo. Za lažje razumevanje si pomagajo tudi z napovedjo. “Če je zrak na višini topel, je verjetnost za temperaturni obrat višja. Zelo pomembno za redčenje onesnaževal pa je veter,” pojasnjuje Rus. Če je na primer hitrost vetra le en meter na sekundo, je lahko preseganje vrednosti delcev veliko, če pa veter piha s hitrostjo 2 do 3 metre na sekundo, pa imamo lahko že zelo nizke vrednosti. Še en pripomoček je fotokemični model CAMx, ki pri svojem izračunavanju upošteva emisije, kemijske pogoje in samo vremensko napoved. Kot pravi, bodo v prihodnje za izboljšanje napovedi lokalnih razmer upoštevali tudi nove meritve in vpeljali modele v lokalni skali. Gre za projekt SINICA.

Minuli teden izpostavljeni delcem

Minuli teden so bili delci PM10 zelo gosti. K temu pripomorejo avtomobilski izpusti, kurilna sezona, pa tudi vremenske razmere. V nižinah je bila namreč marsikje megla ali nizka oblačnost, medtem ko je bilo v gorskem svetu jasno in predvsem topleje.

Najnižje ravni delcev so ob takih vremenskih razmerah običajno zgodaj popoldne, najvišje pa v večernem času, pravijo na Arso.

Delci sicer najbolj škodijo otrokom, starejšim in tistim z boleznimi srca, ožilja in dihal. Iz dihal vstopajo v telo in potujejo v različna tkiva, organe, kjer tudi povzročajo vnetje. V krvi med drugim povzročijo večjo viskoznost, nastanek krvnih strdkov, večajo krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Zato velja nasvet, da se v času, ko velja opozorilo, čim manj gibamo zunaj, na prostem.