Avstrija želi nadzor na notranjih mejah podaljšati za nedoločen čas. Slovenija je proti

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka se zavzema, da bi mejni nadzor znotraj schengenskega območja podaljšali za nedoločen čas. "Zaradi javnega reda in varnosti preprosto moram vedeti, kdo prihaja v našo državo," je minister dejal v pogovoru za nemški časnik Die Welt.

"Dokler zunanje meje ne bodo ustrezno zavarovane, bomo izvajali nacionalne ukrepe," je dejal Sobotka, ki pričakuje, da bo Evropska komisija predlog Dunaja podprla.

EU je 7. februarja potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Podaljšanju so nasprotovale Slovenija, Grčija, Slovaška in Madžarska. Bolgarija, Ciper in Poljska pa so se vzdržali. Slovenija in Grčija sta podali tudi pisni izjavi, v katerih sta pojasnili svoje nasprotovanje ukrepu.

Ukrep velja do 12. maja, Evropska komisija pa naj bi odločitev o vnovičnem podaljšanju nadzora sprejela prihodnji teden.

Slovenija je proti

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je sicer prejšnji teden v zvezi tem poslala pismo prvemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu in evropskemu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisu Avramopulosu, v katerem je poudarila, da bi bilo vnovično podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji neupravičeno.

Ministrica je v pismu zapisala, da bo Slovenija morebitnemu predlogu Evropske komisije za vnovično podaljšanje nadzora odločno nasprotovala in zahtevala konkretne utemeljitve ter razloge za takšno odločitev.

V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengena, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

Začasni nadzor mora biti ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti. 

Kaj pa zunanje meje? 

Južna slovenska meja je hkrati tudi zunanja meja schengenskega območja in tako se je po uveljavitvi uredbe o poostrenem nadzoru na mejah zapletlo. Številni so negodovali zaradi dolgih kolon, ker so policisti sistematično pregledovali vse potnike. 

Premier Miro Cerar je zato pisal predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Kot pričakuje, bo Evropska komisija podala konkretne smernice za povečanje pretočnosti prometa na mejnih prehodih na slovenski južni meji.

Cerar je v pismu, ki ga je pridobila STA, Junckerja v prvi vrsti opozoril na dolge čakalne vrste na mejnih prehodih na meji med Slovenijo in Hrvaško. Poudaril je, da se je Slovenija "ves čas zavzemala za pristop, ki bi omogočal nujno zagotavljanje varnosti na osnovi uveljavljanja sorazmernih ukrepov".

Slovenski premier je Junckerja tudi opozoril, da so slovenski organi ob pojavu daljših čakalnih dob, ko so občasno uveljavili možnost prehoda na ciljno usmerjeno preverjanje potnikov, "delovali z maksimalno razpoložljivimi zmožnostmi". Zatrdil je, da je Slovenija vseskozi spoštovala uredbo in "delovala v skladu z evropsko zakonodajo in odgovorno skrbela za potrebno varnost schengenskega prostora".

Vseeno so kolone na mejnih prehodih še vedno predolge in "imajo negativen vpliv na pretok prometa in prostega gibanja oseb", je dodal premier Cerar in ob tem opozoril, da se bodo tovrstne težave v času poletne turistične sezone verjetno še okrepile.

"Slovenija si želi poiskati dodatne rešitve v okviru obstoječe zakonodaje, ki bi omogočile nadaljnjo omilitev nastalih razmer," je v pismu Junckerju še zapisal Cerar in izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija pripravila konkretne smernice za povečanje pretočnosti prometa na mejnih prehodih.

Kot je napovedal že v torek, je Cerar Junckerju predlagal tudi, da ob robu sobotnega vrha EU v Bruslju skliče srečanje, "na katerem bi nam na najvišjem nivoju lahko predstavili omenjene konkretne rešitve oz. smernice".

Slovenija Grčiji zagotovila nadaljnjo podporo pri soočanju z migracijskim pritiskom

Državni sekretar Boštjan Šefic je zaključil dvodnevni uradni obisk v Atenah v Grčiji.b Tam se je srečal z grškim ministrom za migracije Ioannisom Mouzalasom, s katerim sta se strinjala, da je sodelovanje med državama dobro in da bo sestanek pripomogel k okrepitvi sodelovanja med ministrstvoma obeh držav v prihodnje. Grčija, ki se nahaja na začetku migracijskih poti v EU, se že več let nahaja pod velikim migracijskim pritiskom. Zato sta sogovornika posebno pozornost namenila razpravi o veljavnem evropskem azilnem sistemu in možnih rešitvah, ki bi zagotovile učinkovito upravljanje z migracijami.

Kot je povedal Šefic, je ključno zagotoviti ustrezen nadzor zunanjih meja, kar je odgovornost držav ob meji. Naloga EU in ostalih držav članic pa je, da tem državam pomagajo na vse možne načine, saj se nihče z izzivi ne more soočiti sam. Vse države članice EU morajo torej okrepiti svojo podporo Grčiji, kar vključuje tudi sodelovanje vseh držav članic v projektu premestitve. "Republika Slovenija pri tem aktivno sodeluje in projekt premestitve tudi izvaja," je dejal. Tako je bilo do sedaj v Slovenijo premeščena tretjina kvote, kar nas uvršča v zgornjo polovico med državami članicami EU.‎ Slovenija je tudi odločena projekt izpeljati do konca in tako izpolniti svojo zavezo. "To ni pomembno le z vidika pomoči prizadetima državama, pač pa tudi zaradi podpore vzpostavljenemu sistemu," je še dodal.

Sogovornika sta se strinjala, da je pomemben partner pri soočanju z migracijsko krizo tudi Turčija. "Če želimo ohraniti dolgoročno vzdržno upravljanje migracij iz vzhoda, je nujno ohraniti dogovor med EU in Turčijo v veljavi." Govorila sta tudi o sodelovanju v obstoječih partnerskih okvirih s petimi afriškimi državami, ki žal ne napreduje skladno s pričakovanji. Strinjala sta se, da bo treba intenzivirati delo zlasti na področju vračanja, razširiti politične pobude in vložiti več truda v politično sodelovanje s partnerskimi državami. Čim prej bi bilo potrebno v te okvire vključiti tudi nekatere azijske države, iz katerih v EU prihaja ‎največ migrantov, kot npr. Afganistan in Pakistan.

Srečanji z vodjo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Grčiji Philippejem Leclercom in operativnim vodjem Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Grčiji Besimom Ajetijem sta bili namenjeni seznanitvi z izkušnjami obeh organizacij pri delu na terenu in ključnimi izzivi, s katerimi se soočajo. Poudarek pogovorov je bil tudi na pripravljenosti Grčije in vseh deležnikov, ki so vključeni v obvladovanje migracijskih tokov, na morebitno poslabšanje situacije v primeru odstopa Turčije od dogovora z EU. Ocena vseh je bila, da je stanje bistveno boljše v primerjavi s preteklimi leti, grške oblasti so z izdatno pomočjo Evropske komisije, EU agencij, mednarodnih organizacij, kot sta IOM in UNHCR, ter držav članic vzpostavile sistem za obravnavo in sprejem migrantov na otokih in celini, oblikovani so kontingentni načrti za različne scenarije, bi pa občuten porast prihodov zahteval bistveno večji angažma predvsem držav članic pri zagotovitvi podpore v osebju in premestitvah. Govorili so tudi o tem, kako bi Slovenija lahko še dodatno pomagala omenjenima organizacijama pri delu na terenu in kako bi lahko izboljšali postopke, povezane s projektom premestitve.

Šefic je obisk zaključil z ogledom sprejemnega centra Schisto. Gre za enega največjih centrov v Grčiji, ki je bil vzpostavljen leta 2016 in v katerem lahko biva do 2000 prosilcev za mednarodno zaščito.