Arhitekt: Kot bi trdili, da je ogrevana levja kletka najbolj ustrezno okolje za novorojenčke

Da izbrana lokacija za nov avtobusni terminal v Kranju razburja krajane Zlatega Polja, smo poročali že včeraj. Čeprav je bil avtobusni terminal tja umeščen z občinskim prostorskim načrtom (OPN), sprejetim jeseni 2014, lani na oktobrski seji pa so mestni svetniki sprejeli še občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), se prah še ni polegel. Da bi bila kritika konstruktivna, nasprotniki lokacije postaje, ki bo stala med osnovno šolo Franceta Prešerna in kranjsko porodnišnico, pred župana Boštjana Trilarja niso stopili samo s problemom, temveč tudi z rešitvami – z najmanj dvema alternativama. Neuspešno.

"V vseh slovenskih mestih, po velikosti primerljivih z MO Kranj, imajo glavni avtobusni terminal urejen poleg železniškega, kar je tudi edina pravilna dolgoročna rešitev za MO Kranj," predlaga civilna iniciativa (CI). "Tam bi se to dalo urediti za veliko manj denarja, pa še prostora je dovolj (52.000 kvadratnih metrov). Verjetno bi bilo tudi Slovenskim železnicam v interesu, da bi se to uredilo in bi mogoče dobili kakšna sredstva," pravi njen predstavnik Brane Obrulek.

Krajani Zlatega Polja po njegovih besedah ne nasprotujejo niti obnovitvi obstoječe avtobusne postaje, čeprav, pravijo, bi bilo z vidika razbremenitve prometa bolj smiselno lokacijo izbrati nekje na obrobju mesta – na železniški postaji, na Primskovem ali  Planini, pri nekdanji mlekarni.

Županovi argumenti proti

Župan lokacijo na Zlatem Polju vneto zagovarja, češ da je optimalna zato, ker je dovolj velika in primerna za varno in sodobno zasnovo avtobusnega terminala. "Zato ker ima kar 75 odstotkov vseh potnikov z medkrajevnimi avtobusi cilj v neposredni bližini in ker leži na stiku dveh glavnih kranjskih prometnic, kar pomeni, da avtobusi dostopajo do terminala brez odvečnih poti (cca 84 km/dan manj v primerjavi s sedanjo lokacijo avtobusne postaje," utemeljuje.

Za vsako drugo lokacijo, ki bi morda prišla v poštev, že v promocijski brošuri našteva protiargumente. Obnova zdajšnje avtobusne postaje ni dobra ideja, saj tam ne razpolagamo z dovolj veliko površino, ker polovica območja po prostorskem načrtu ni zazidljiva, pravi. Že leta tam propada spomeniško zaščitena vila, ki jo je kupil Alpetour. Poleg tega, pravi župan, je lokacija prometno neprimerna, saj prihaja do dvojnih poti avtobusov in praznih voženj. Po njegovem mnenju je ta lokacija bistveno primernejša za gradnjo poslovnih, trgovskih in stanovanjskih objektov z veliko zelenih površin, zato bodo tudi izdelali študijo prostora in razpisali natečaj za trajnostno arhitekturno ureditev prostora.

Obstoječa železniška postaja pa po njegovem mnenju ni primerna, ker je zunaj urbanega centra. "Med slabosti lokacije spadajo tudi slaba prometna varnost in povezanost, problem višinske razlike (35 metrov), kar je izredno neugodno za pešce in kolesarje, ter zaradi odročnosti lokacije potencialno novo žarišče marginalnih skupin. Ker je MOK lastnik manj kot 5 % zemljišč in ker so pravno-formalne omejitve pri lastništvu, je izvedljivost izgradnje terminala na tej lokaciji močno pomaknjena v prihodnost, tudi 10 let in več," še pravi Trilar, ki v dokaz pove, da so se samo za postavitev informativne table s Slovenskimi železnicami dogovarjali kar dve leti.

Nekateri svetniki priznavajo, da izbira res ni bila najboljša

"Dokler se celostno ne reši promet v Kranju, bi morali po mojem mnenju postajo obdržati tam, kjer jo imamo. Na obstoječem mestu bi jo lahko tudi ustrezno posodobili. Na splošno sem vedno proti, kadar se karkoli iz mesta seli na obrobje mesta. Morda v prvi fazi ni cenejše, toda mesto bo živelo le, če se bo čim več dejavnosti v mestu ohranilo (od šol do avtobusne postaje). Ko bo Kranj dobil severozahodno obvoznico, bo smiselno poiskati lokacijo, ki bo blizu novi obvoznici in bo primerno reševala tudi povezavo z železniško postajo," pravi mestni svetnik SLS in ravnatelj gimnazije Kranj Franc Rozman.

Tudi mestna svetnica Barbara Gunčar bi bila bolj za to, da se obnovi stara avtobusna postaja, saj se samo pet odstotkov ljudi vozi z avtobusom, za zdaj. "Sprejemam pa županov argument, da je potrebno ta delež v prihodnje povečati, če hočemo, da bomo bolj sledili smernicam o zmanjševanju emisij. Še posebno ob uporabi električnih avtobusov, ki bodo v bodoče zahtevani. Vsaka druga lokacija pa bi zavlekla postopke za nekaj let," nam je sporočila.

Primerna lokacija za avtobusno postajo je na železniški postaji, je prepričan tudi svetnik SNS Zoran Stevanović. "Vsa večja mesta imajo kombinirano železniško in avtobusno postajo. Prav tako bi bila zadeva cenejša, ker bi pri projektu sodelovale tudi Slovenske železnice, saj jim je interes, da se železniška postaja obnovi. Vzpostaviti bi se morala le redna in bolj pogosta avtobusna linija iz centra Kranja proti železniški postaji in obratno," je zapisal.

Vse, kar Kranj nujno potrebuje, bi z lahkoto naredili na zdajšnji avtobusni postaji, je prepričan tudi mestni svetnik SD Janez Černe. "Če je 30 let in več služila svojemu namenu, ne vem, kaj ji manjka. MNZ ima tam svoje makadamsko parkirišče, lahko bi se z njimi dogovorili za podzemno parkiranje. Vem, da je bilo velik pomislek tudi stopnišče bivšega vrtca, ki je spominsko zaščiteno, pa bi ga zagotovo lahko pustili v obstoječi obliki, če bi ga pametno vkorporirali v neko arhitekturno rešitev," pojasnjuje in dodaja: so ideje, ki bi lahko šle skozi, če bi se nekdo z njimi ukvarjal.

Arhitekt Oblak s skicami dokazuje, kako primerna je lokacija na železniški postaji

Pa smo našli nekoga, ki se z njimi je ukvarjal! Zadeva je zelo zmotila kranjskega arhitekta Cirila Oblaka, ki je po analizi prostorske ureditve ugotovil, da je predvideno zemljišče za avtobusno postajo premajhno, zato so tudi predvideli še dodatni izvoz iz postaje na obstoječo cesto tik pred semaforskim križiščem, kar je "v prometnem smislu nedopustno, saj je pas rezerviran za stoječo kolono vozil pred semaforjem, iz smeri Kokrica".

"Možno je, da bi avtobusna postaja postala garaža za avtobuse in bi zaganjanje in ogrevanje avtobusov povzročalo še dodatni hrup in onesnaženost zraka pred osnovno šolo, zdravstvenim domom in porodnišnico. Zlasti pa je lokacija avtobusne postaje problematična zaradi onesnaženja zraka pred celodnevno šolo za šolarje, ki v šoli prebivajo praktično ves dan in to kar skoraj desetletje svojega življenja. To pa bi bilo za zdravje teh generacij zelo problematično," pravi Oblak.

Zato namesto tega predlaga lokacijo avtobusne postaje ob zdajšnji železniški postaji Kranj, za katero nam je poslal tudi skice (za povečavo morate klikniti na fotografijo ali odpreti PDF priponko). "Urbanistično planiranje je predvideno za cela desetletja vnaprej (včasih se je planiralo za 30 let), zato predlagam še začasno lokacijo pred Slovenskim trgom in Globusom ali pa kar na obstoječi avtobusni postaji Kranj."

Prostorsko planiranje mora biti po njegovih besedah povezano z regijo. V občini Kranj je to predvsem povezanost z Ljubljano in letališčem Ljubljana na Brniku. "Na letališču bi radi imeli železniško povezavo z Ljubljano, v Kranju novo avtobusno postajo. To se da povezati tako, da bi predvideli medmestno železnico s kamniške proge mimo Brnika do železniške proge Kranj-Naklo. S tem bi povečali potniški promet, saj bi vlaki vozili v obe smeri in bi bilo za potnike z letališča vseeno, ali se peljejo v eno ali drugo smer na destinaciji Ljubljana. Ljubljana že sedaj povečuje število postajališč na železnicah po mestu. Cestna in železniška prometna ureditev Ljubljane ima namreč pet krakov, ki pokrivajo celotno mesto. V Kranju pa bi bila krožna tlorisna zasnova s postajališči Mercator, stadion, Zlato Polje, Struževo, Gorenja sava, obstoječa železniška postaja, Orehek, Škofja Loka, Ljubljana. S tako rešitvijo bi  bila Kranj, Brnik in še druga naselja ob progi povezana z Ljubljano. Promet z osebnimi avtomobili bo sčasoma postal neekonomičen zaradi vse manj dostopnega parkiranja v Ljubljani," še meni Oblak.

Županove trditve o neprimernosti lokacije na železniški postaji glede višinske razlike v terenu, prometne varnosti, povezanosti z naselji, žarišča marginalnih skupin in lastništva zemljišč, Oblak zavrača z naslednjimi argumenti:

1. Povezanost z naselji je že zdaj vzpostavljena z mestnimi avtobusnimi linijami.

2. Kranj ima tri velika stanovanjska naselja Planina, Zlato Polje in Stražišče, ki bi bila enako oddaljena od avtobusne in železniške postaje, nikakor pa ne hitro dostopna za pešce, kar bi bila na Zlatem Polju dostopna le za domačine. Avtobusna postaja bi bila povezana z železniškimi peroni s širokim podhodom obdanim z trgovskimi in gostinskimi lokali, čakalnicami, torej neugodnimi stvarmi za marginalne skupine. Tudi koncentracija potnikov bi bila večja zaradi železniškega in avtobusnega  prometa na istem mestu.

3. Zemljišča so zapuščena in zato verjetno lahko kupljiva.

4. Garažna hiša bi lahko bila v preurejenem "krožnem" skladišču.

Arhitekt Lajovic: Kot bi trdili, da je ogrevana levja kletka najbolj ustrezno okolje za novorojenčke

Da je lokacija na Zlatem Polju sporna, se strinja tudi priznani ljubljanski arhitekt Janez Lajovic. "Sicer bolj verjamem tistim, ki trdijo, da je sedanje hitenje z 'avtobusno postajo' le dimna zavesa za edini resni investicijski načrt na tem območju, da gre za 'neznanega' privatnega investitorja, ki bi rad zazidal del sedanjega parka in parkirišča s poslovno ali poslovno/stanovanjsko zgradbo, ki je takšna, kot je prikazana v brošuri, po splošnem mnenju pretirano visoka in da si vsi udeleženi od tega obetajo ustrezne 'odškodnine'," utemeljuje svoje mnenje.

Ob tem je zelo nazoren: "Postaviti uvoz v glavno mestno avtobusno postajo in v podzemno parkirišče za čez 600 avtomobilov komaj par deset metrov od vhoda v eno večjih osnovnih šol v Kranju in tik nasproti vhoda v stavbo glavne gorenjske porodnišnice ter to odločitev zagovarjati s tem, da bo s preureditvijo cest promet v tem delu mesta veliko bolj tekoč in tih, okolje pa s plini in hrupom manj obremenjeno, kot je danes, je prav toliko noro, kot bi bila trditev, da je najbolj varno in vsestransko ustrezno okolje za novorojenčke  ogrevana levja kletka v živalskem vrtu."

Da je mestna skupščina dvomljivi predlog na svoji seji sprejela, po besedah Lajovica obstajajo trije vzroki. "Prvi: direktorji ustanov (šol, bolnice itd.), katere bi nova postaja usodno prizadela, se žal tako bojijo za svoje položaje, da si županu ne upajo nasprotovati. Drugi: večina mestnih svetnikov je imela toliko lastnih računov, da je kljub drugačnim obljubam pred sejo predloženi načrt na njej  podprla. Tretji in morda najvažnejši – na katerega se sklicuje tudi sam župan – pa je v žalostnem dejstvu, da imajo mnogi naši kolegi tako malo prihodkov in/ali tako šibko strokovno hrbtenico, da so pripravljeni obdelovati, podpirati in dokazovati  utemeljenost kakršnekoli investicijske namere, naj je še tako nesmiselna."

Nesporno dejstvo po njegovem mnenju je, da Kranj preureditev avtobusnega in novo ureditev mestnega prometa nujno potrebuje. Vendar je edina prava rešitev v navezavi obeh na medkrajevno železniško mrežo, kar je ostala najoptimalnejša ureditev gibanja po mestu kjerkoli po svetu vse do danes, trdi Lajovic. "Da navedbe župana v promocijski brošuri nove AP ne držijo, je pred kratkim z ureditveno skico tega območja preveril kolega arh. Ciril Oblak. Prostora za sodobno avtobusno postajo in parkiranje osebnih vozil je ob ustreznih dogovorih poleg kranjske železniške postaje povsem dovolj, kako se je z nje do središča Kranja nekoč potovalo s fijakarji, se pa še sam dobro spominjam. Kar torej mesto potrebuje, je le manjše število (upam, da v kratkem) električnih minibusov, ki ne bodo povezovali samo dveh šol in bolnice, temveč  vse obstoječe in bodoče interesente za prevoz – torej vse šole, športne objekte, trgovske centre, krajevna središča okoliških naselij, delovna mesta v industriji in obrti, hotele, itd. – med seboj, s centrom mesta in z vozliščem medkrajevnega prometa na današnji železniški postaji," je še prepričan Lajovic.