Banka Slovenije: močnejše okrevanje šele leta 2014

Banka Slovenije v aprilskem poročilu o cenovni stabilnosti ocenjuje, da se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za 1,2 odstotka, v letu 2013 naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa naj bi se rast pospešila na 1,7 odstotka. Oktobra lani je centralna banka za letos napovedala 1,7-odstotno gospodarsko rast.

Kot je ob predstavitvi poročila dejal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik, pričakujejo močnejšo dinamiko okrevanja šele leta 2014, ko bi se rast lahko približala dvema odstotkoma.

Negativno bo predvsem domače povpraševanje

Bistvena predpostavka za slovensko gospodarsko dejavnost je tuje povpraševanje in zaradi negotovih gospodarskih razmer v evrskem območju je Banka Slovenije občutno navzdol popravila napovedi rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza bo tako letos in tudi prihodnje leto zelo omejena.

Kljub temu bo neto učinek mednarodne menjave tako letos kot prihodnje leto blago pozitiven, to pa predvsem zaradi šibkejšega domačega povpraševanja. To še bolj zaviralno vpliva na gospodarsko dejavnost, in to zaradi oteženega položaja na trgu dela, še vedno oteženih razmer pri investicijah in fiskalne konsolidacije, ki dodatno zmanjšuje domačo potrošnjo.
Negativen učinek domače porabe se bo nadaljeval še prihodnje leto, čeprav naj bi vsaj investicije na BDP vplivale minimalno pozitivno. Pozitiven učinek zasebne potrošnje in močnejši prispevek investicij k rasti je pričakovati leta 2014.

Tveganja glede gospodarskih gibanj Banka Slovenije vidi v morebitnih negativnih obratih v zunanjem okolju, v uspehu ukrepov za uravnoteženje javnih financ ter dostopnosti finančnih virov v tujini, v nadaljnjih gibanjih v gradbenem sektorju, kjer se sicer kažejo znaki dna krize, in pa v razvoju razmer na trgu dela.

Ključno je prestrukturiranje gospodarstva

Kozamernik možnosti za hitrejšo rast prej vidi v uspešnem prestrukturiranju gospodarstva, s čimer bi to na srednji rok doseglo višje potencialne stopnje rasti, kot pa v spodbujanju investicijskega povpraševanja.

Viceguvernerka Mejra Festić je prav tako ocenila, da je trenutno ena ključnih nalog konsolidacija v gospodarstvu, pri čemer bi bilo po njenih besedah treba enostavno razlastiti lastnike tistih gospodarskih družb, kjer so obveznosti višje od kapitala. Sredstva je nato treba vlagati v zdrava podjetja, investicijske priložnosti pa vidi na področju energetike, okolja in obnovljivih virov energije.

Guverner Marko Kranjec je glede izjav Festićeve zatrdil, da je treba v okviru dane zakonodaje zagotoviti, da se spoštujejo predpisi o stečajih, likvidacijah in preoblikovanja terjatev v lastništvo. Ob tem je jasno poudaril, da Banka Slovenije absolutno ne podpira nikakršne administrativne razlastitve lastnikov.

Banka Slovenije je sicer v svojih gospodarskih napovedih najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v marca objavljeni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos na primer napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka.