MNZ: Avstrija zaostruje kriterije vstopa migrantov, posledično pa tudi Slovenija

Rdeče-črna vladna koalicija na Dunaju se glede novih ukrepov za zajezitev prihoda migrantov oz. beguncev v Avstrijo dolgo ni mogla uskladiti. A v minulem tednu so nato avstrijski politiki le presegli razhajanja in napovedali nov režim, ki naj bi zaživel v prihajajočem tednu.

Med drugim Avstrija po poročanju tamkajšnjih medijev uvaja dnevno kvoto za sprejem beguncev, ki znaša 2500 oseb, vse pa bodo sprejeli le še preko Šentilja. Mediji poročajo tudi o uvedbi urnih omejitev na nekje sto oseb, a te naj bi bile sicer le logična posledica dnevnih kvot.

Trenutno sicer iz Slovenije v Avstrijo tako ali tako ne prehaja več kot okoli 2500 beguncev dnevno, okoli 1000 pri Šentilju in med 1000 in 1500 preko Karavank, tako da ni povsem jasno, kaj bi uvedba omenjenih dnevnih kvot v praksi sploh pomenila.

Podobne kvote je sicer že jeseni uvedla Nemčija na svoji meji z Avstrijo, saj na posameznih mejnih prehodih na uro sprejme od 50 do 100 beguncev ter na dan skupaj nekje do 6000, ob tem spominjajo avstrijski mediji.

Šefic: O dnevnih kvotah s strani Avstrije nismo bili obveščeni

Avstrijska vlada o konkretnih številkah zaenkrat javno ni želela govoriti in je zatrdila, da bo z njimi, ko bodo določene, najprej seznanila države na balkanski poti. Državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je še v sredo zatrdil, da o dnevnih kvot s strani Avstrije doslej niso bili obveščeni in da datum zaprtja izstopne točke na Karavankah še ni določen.

Vlada na Dunaju naj bi o načrtih za zaščito južne avstrijske meje znova govorila v prvi polovici prihajajočega tedna; seja vlade je sicer napovedana v torek. Je pa avstrijski obrambni minister Peter Doskozil že minuli torek razkril, da nov režim sprejemanja beguncev na mejnem prehodu pri Špiljah preizkušajo že nekaj tednov in bo v celoti zaživel v tem tednu – natančneje v četrtek po treh dneh uvajanja.

MNZ: Sodelovanje s sosednjimi državami dobro, z Avstrijo še posebej intenzivno

Na Ministrstvu za notranje zadeve so danes znova poudarili, da sta za uspešno obvladovanje migracijskega toka pomembna dobro sodelovanje s sosednjimi državami in pravočasno obveščanje o načrtovanih ukrepih. Še posebej intenzivno je sodelovanje z Avstrijo, pravijo. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v zadnjih dneh v še posebej intenzivnih stikih z avstrijsko notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner, s katero si prizadevata opredeliti ključne smeri skupnega ukrepanja obeh držav v naslednjem obdobju. Policiji obeh držav se dnevno usklajujeta na operativni ravni in redno obveščata o vseh spremembah glede sprejema migrantov. 

"Avstrijski varnostni organi so sporočili, da zaostrujejo kriterije vstopa v njihovo državo v smislu doslednega ugotavljanja okoliščin vstopa oseb v migrantskem toku in izločanja tistih, ki se jih identificira zgolj kot ekonomske migrante oziroma izkoriščajo migracijski tok, da bi prišli do ciljnih držav zaradi različnih interesov, kot so na primer študij, zaposlitev, prihod k svojcem in podobno. Torej zgolj izjava, da želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Republiki Avstriji ali Nemčiji ne zadošča za vstop v njihovo državo. To je rezultat velikega pritiska in velikega števila migrantov ter prosilcev za mednarodno zaščito, hkrati pa je število migrantov, ki lahko nadaljujejo pot v druge evropske države, bistveno manjše. Zato je Avstrija prisiljena predlagati dosledno izvajanje kriterijev za vstop migrantov v njihovo državo," so zapisali na MNZ.

Kot pravijo, so o novo nastali okoliščini nemudoma obvestili Hrvaško, saj posledično na podoben način tudi mi zaostrujemo kriterije za vstop migrantov v Slovenijo. "Hrvaška je naše obvestilo sprejela in ga prenesla tudi ostalima dvema državama na t. i. zahodnobalkanski poti pred sabo (Srbija in Makedonija). O morebitnih dodatnih spremembah se bomo še naprej dogovarjali z državami na migracijski poti."

"S sprotnim ocenjevanjem razmer in ukrepanjem ter zlasti z intenzivnim usklajevanjem zagotavljamo, da so razmere v celoti pod nadzorom," so še zapisali. V naslednjih dneh bodo s predstavniki Avstrije še naprej v stalnem stiku, kakor tudi s predstavniki drugih držav, s katerimi bodo poskušali sprejemati usklajene ukrepe za obvladovanje migracijskega toka in njegovo uravnavanje.

Postavitev nove ograje?

Na Dunaju obenem pričakujejo, da se bodo begunci v prihodnje usmerili proti drugim mejnim prehodom, zato tudi za te prehode že pripravljajo nove ukrepe. Med drugim notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner ni izključila postavitve novih ograj na meji z Italijo na Tirolskem ter na meji s Slovenijo na Koroškem in Štajerskem.

V Italiji tovrstni načrti zbujajo zaskrbljenost. Predsednik trgovinske zbornice Bolzana Michl Ebner je tako v pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeinen Sonntagszeitung posvaril pred omejitvami na mejnem prehodu Brenner, ki ga letno prečka okoli 40 milijonov ton blaga in 10 milijonov avtomobilov.

Deželni glavar Tirolske Günther Platter je spomnil na dejstvo, da so se območja Tirolske, Južne Tirolske in Trenta v zadnjih desetletjih znova močno povezala, potem ko so bila po prvi svetovni vojni ločena. K temu je pripomogel tudi padec ovir na mejah. "Če bi tukaj znova postavili meje, bi to označil za srednjo katastrofo," je dejal.

Deželni policijski direktor Helmut Tomac je v petek v Innsbrucku sicer povedal, da intenzivne priprave na nov režim na mejnem prehodu Brenner potekajo že nekaj dni. "Odločitev, kdaj bi ga lahko uvedli, pa je v rokah notranjega ministrstva," je dodal.

Zaostritev azilne zakonodaje

Avstrija sicer že nekaj časa sprejema le begunce, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji, 20. januarja pa je sporočila, da bo letos sprejela le 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500 – potem ko jih je lani kar 90.000. Od novega leta so po poročanju medijev našteli že okoli 9000 prošenj za azil.

Obenem je zaostrila azilno zakonodajo in sprejema ukrepe, ki ji bodo omogočili čim hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev za azil.

Slovenija vztraja, da z Avstrijo odlično sodeluje in da komunikacija dobro poteka, ter obenem napoveduje, da bo na vsako omejevanje sprejemanja beguncev s strani Avstrije odgovorila z uvedbo podobnih ukrepov na svoji meji s Hrvaško.

Premier Miro Cerar je v četrtek v pogovoru za STA v zvezi s tem dejal, da države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, kar je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno.

Napovedal je, da se bo Slovenija ustrezno odzvala na namero Avstrije, da omeji pritok migrantov, saj ne more pristati na to, da bi se v njej naenkrat zaustavilo veliko število beguncev. Opozoril je, da je Slovenija dolžna varovati schengensko mejo ter jo učinkovito nadzirati. To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih ta nadzor še okrepiti.