'Erjavec igral vlogo užaljene neveste'

Po žolčni razpravi in tik pred glasovanjem o njegovi razrešitvi je Karl Erjavec nepreklicno odstopil s funkcije ministra za okolje in prostor. Kot je poudaril, je bil do tega trenutka prepričan, da predlog za razrešitev temelji na pozivu računskega sodišča. "Sedaj razumem, da gre za politične razloge in to spoštujem," je dejal in oznanil svoj odstop. "Morda se vidimo kdaj drugič."

Na vprašanje, ali bi še enkrat šel v koalicijo z Borutom Pahorjem, je odvrnil, da ne vidi nobenega razloga, zakaj ne bi. Ob tem je dodal, da bi šel v koalicijo tudi z Janezom Janšo, Gregorjem Golobičem in Katarino Kresal, dokler bi se uresničeval program stranke DeSUS.

Poudaril je, da mu je bilo v veliko čast sodelovati z DZ in tudi s predsednikom vlade. "Zahvalil bi se tudi predsedniku vlade za sodelovanje. Vidim, da je ta razprava zanj mučna in nočem, da bi trpel," je še dejal. Kot je dejal, ga je v odstop prepričal prav premier Borut Pahor. "Predsednik vlade me je prepričal, ker sem videl, kako se muči zraven mene," je dejal.

Izpostavil je, da ima premier Pahor v tem trenutku večje probleme od teh, kdo sedi na ministrstvu za okolje in prostor. "Žal mi je, da koalicija ni delovala kot družina. Vedno je šlo le za trojček," je še pojasnil.

Z odstopom ministra Erjavca je predsednik parlamenta Pavel Gantar tudi prekinil sejo. DZ tako ni mogel glasovati o predlogu Pahorja za Erjavčevo razrešitev.

Vroča razprava med Pahorjem in Erjavcem

Pred poslance je prvi stopil Pahor, ki je Erjavčevo razrešitev tudi predlagal. Pahor je pojasnil, da je prav, da se presodi, ko pride do odprtih vprašanj, ki povzročajo napetosti. "Po pozivu računskega sodišča sem sklenil, da ga vzamem kot referenco za razrešitev okoljskega ministra," je pojasnil Pahor.

Izrazil pa je upanje, da bo Erjavec kot predsednik DeSUS dober sodelavec v koaliciji še naprej. Obenem pa dejal, da ministrstvo za okolje bolj kot politika potrebuje strokovnjaka.

Pred odstopom je Erjavec pojasnjeval, da je postopek za njegovo razrešitev ustavno sporen, ker da zakon o računskem sodišču izrecno izključuje kakršno koli sodno varstvo proti aktom računskega sodišča.

"To je v nasprotju s 23. členom ustave," je pojasnil Erjavec. Dodal je, da je ustavno sporen tudi člen omenjenega zakona, ki daje predsedniku računskega sodišča pristojnost, da popolnoma arbitrarno določa program dela računskega sodišča in s tem tudi revidirance.

Večina poslancev za razrešitev

Poslanske skupine se z odstopom ministra za okolje in prostor večinoma strinjajo, v koaliciji pa menijo, da bi moral Erjavec ta korak storiti že prej.

"Na koncu je Erjavec skoraj s solzami v očeh napovedal svoj odstop. Zadeva je bila speljana v čudnem tragikomičnem slogu, ki ne pritiče ne ministru in ne predsedniku vlade," je prepričan Zmago Jelinčič iz SNS. Dejal je, da je Erjavec na seji igral vlogo užaljene neveste.

"Predsedniku vlade je treba dati pravico, da predlaga ministre in da v primeru, da z njimi ne more sodelovati, predlaga njihovo razrešitev," meni Jakob Presečnik iz SLS.

V poslanski skupini SDS po besedah Zvoneta Černača menijo, da je Erjavec z odstopom Pahorjevi vladi postavil zelo visoke standarde in v skladu s temi standardi pričakujejo, da bo sledil takojšen odstop vsaj treh ministrov: Gregorja Golobiča, Aleša Zalarja in Franca Križaniča, ki bi po njihovem morali odstopiti še pred Erjavcem.

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem o odločitvi Erjavca za odstop pravi, da bi bila "pravilna odločitev, če bi to naredil že veliko prej in ne bi vseh, koalicije in javnosti, obremenjeval". Premier je predlagal njegovo razrešitev in to bi Erjavec moral razumeti.

"Žal mi je, da se to ni zgodilo že prej, da bi to mučno situacijo prekinili in bi se slovenska politika osredotočila na druge pomembnejše teme, kot je izhod iz gospodarske krize in tudi problematike v okolju," je Erjavčev odstop komentiral vodja poslanske skupine LSD Borut Sajovic.

Tudi vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič meni, da bi se lahko Erjavčev odstop zgodil prej.

Bo novi minister Gajšek?

Medtem ostaja vprašanje, kdo bo novi okoljski minister. Premier Pahor mora v 10 dneh po Erjavčevem odstopu predlagati novega okoljskega ministra. Ker pa tega nima, je najbolj verjetno, da bo obvestil DZ, da bo funkcijo ministra opravljal sam, ali jo bo zaupal kateremu drugemu kolegu iz vladnih vrst.

Za zdaj je zagotovo znano le to, da se za stolček ne bo potegoval največkrat omenjeni Matjaž Zanoškar. Ta je včeraj namreč dejal, da so se Pahor, Erjavec in poslanska skupina DeSUS dogovorili o izboru, da pa to ni on.

Imena novega kandidata sicer ni želel razkriti, neuradno pa se je začelo govoriti o Miranu Gajšku, načelniku Oddelka za urbanizem pri Mestni občini Ljubljana. Bolj znan je zaradi afere s podjetjem Gradbeništvo Božičnik. Zaradi zlorabe položaja v tej aferi je bil leta 2002 celo pravnomočno obsojen na štiri mesece zapora, pogojno na dve leti. Gajšek je za našo televizijo že potrdil, da je v igri za ministrski stolček.

Vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec dejal, da bo v četrtek izvršilni odbor, na katerem se bodo o tem pogovorili in izbrali kandidata. O imenih ni želel govoriti, kot pa je dejal, je kandidatov dovolj; sam ve za osem kandidatov.

Godec je še napovedal, da bo tudi odločitev o vložitvi zahteve za ustavno presojo zakona o računskem sodišču, za kar so zbrali 35 podpisov, stvar presoje v četrtek.